Veterinarji v praksi pogosto opažamo, da so lastniki dihurjev, še posebej tisti, ki imajo dihurja prvič, slabo seznanjeni s tem, kako je treba ustrezno poskrbeti za zdravje svojega ljubljenčka. V tem prispevku se bom zato osredotočil na to, kako naj bi bil videti prvi pregled pri veterinarju in za kakšno zaščito je potrebno poskrbeti, da bi imel dihur čim manj zdravstvenih težav.
Prvi pregled pri veterinarju
Priporočam, da se prvi pregled dihurja opravi čim prej po pridobitvi. Dihur mora biti v času do prvega pregleda ločen od ostalih živali, še posebej odsvetujemo stike z drugimi dihurji. To je treba upoštevati tudi, če je žival ješča, živahna in je na splošno videti zdrava. Živali (ne samo dihurji) so namreč lahko prenašalci bolezni kljub temu, da same ne kažejo nobenih kliničnih znakov.
V času pred prvim pregledom je treba biti pozoren na najmanjše spremembe, ki bi lahko bile povezane z zdravstvenimi težavami. Pozorno je treba opazovati vedenje dihurja, obnašanje pri hranjenju, iztrebke, morebitno pretirano praskanje, bruhanje, kašljanje ipd. Če opazite karkoli, kar vas skrbi, ali če se v času do prvega pregleda karkoli od omenjenega spremeni oziroma pojavi, veterinarja na to opozorite. S tem se namreč močno olajša izbiro nadaljnjih diagnostičnih postopkov, če so ti potrebni.
Pri prvem obisku veterinar dihurja stehta, opravi splošni klinični pregled, ki obsega preiskavo vidnih sluznic, bezgavk, kože, analnih vrečk, poslušanje srca, pljuč ipd. ter pregled blata na črevesne zajedavce in ušes na ušesne garje.
Parazitološki pregled
V blatu se s koprološko preiskavo preveri prisotnost jajčec ali odraslih črevesnih in nekaterih drugih parazitov. Ker se nekatere zajedavce opazi le v svežem blatu, priporočam, da je vzorec blata, ki ga prinesete na preiskavo, čim bolj svež. Če so v blatu prisotni paraziti, jih je treba nemudoma odpraviti. V ta namen se uporabljajo antiparazitiki v obliki past, tablet ali kožnih nanosov – odvisno od vrste prisotnih zajedavcev.
Pri prvem pregledu je treba nujno opraviti tudi pregled ušes in sluhovodov. Okuženost z ušesnimi garjami vrste Otodectes cynotis je namreč med dihurji zelo visoka. Te parazite najdemo pri večini dihurjev, ki pridejo na prvi klinični pregled. Zaradi specifične oblike uhlja pri dihurju je okužba z ušesnimi garjami za razliko od mačke in kunca na prvi pogled težko opazna. Šele podroben pregled ušesnega masla pod mikroskopom nam lahko potrdi ali ovrže prisotnost parazitov. Najpogostejši klinični znak, ki ga opazimo pri dihurju z ušesnimi garjami, je pogosto in intenzivno praskanje po ušesih, pri močni okužbi se lahko pojavi tudi nagibanje glave v stran, zanašanje pri hoji ali vrtenje v krogu. Okužba z ušesnimi garjami je za dihurja močno neprijetna, če ni zdravljena pa tudi zelo nevarna, saj se vnetje lahko razširi na možganske ovojnice. Ker dihurji pri pregledu ušes običajno niso pri miru, toplo priporočam, da s seboj prinesete dihurjev najljubši priboljšek. V večini primerov to zadostuje, da med pregledom miruje.
Starejši dihurji
Pri nekoliko starejših dihurjih, starih 3 leta ali več, še posebej, če gre za dihurje z neznano preteklostjo, priporočam, da je prvi pregled nekoliko bolj obsežen. Nekaj podobnega kot »managerski« pregled pri ljudeh, ki poleg kliničnega pregleda in parazitoloških preiskav zajema tudi krvne preiskave (krvna slika in osnovne biokemijske preiskave krvi), po potrebi pa tudi ultrazvok ali slikanje RTG.
Ena od priporočljivih preiskav je meritev nivoja krvnega sladkorja. To je pomembno za zgodnje odkrivanje inzulinoma, kar je novotvorba na trebušni slinavki, ki izloča prekomerne količine inzulina in s tem močno znižuje nivo krvnega sladkorja ter v končni fazi lahko povzroči hipoglikemično komo in smrt. Optimalne vrednosti glukoze se gibljejo med 5 in 6,7 mmol/l. Če bomo dihurju izmerili tudi nivo sladkorja v krvi, naj dihur pred pregledom ne je 3–4 ure, saj se po hranjenju nivo glukoze poviša. Daljši post ni priporočljiv, saj lahko v primeru inzulinoma nivo krvnega sladkorja nevarno pade. Ker so inzulinomi pri starejših dihurjih zelo pogosti, je zgodnje odkrivanje, še pred pojavom kliničnih znakov, ključnega pomena za obvladovanje bolezni. Vrednosti glukoze pod 4 mmol/l so že sumljive. V tem primeru je treba opraviti več zaporednih merjenj in, po potrebi, nadaljnjo diagnostiko.
Mikročipiranje
Poleg naštetega priporočam, da se ob prvem pregledu opravi mikročipiranje in registracija dihurja v Centralni register psov. Oboje je po zakonu obvezno sicer le za dihurje, ki potujejo izven Republike Slovenije ter za dihurje na javnih prireditvah znotraj RS. Ker pa so dihurji zelo izmuzljive živali in lahko pobegnejo, če nismo dovolj pazljivi, priporočam mikročipiranje in registracijo tudi za druge dihurje. Ob najdbi izgubljenega dihurja se tako najhitreje in najenostavneje najde pravega lastnika.
Cepljenje proti kužnim boelznim
Naslednji korak, ki ga je obvezno čim prej opraviti, je cepljenje dihurja proti pasji kugi. Pasja kuga je bolezen, ki jo povzroča virus iz družine paramiksovirusov. Gre za zelo nalezljivo bolezen, kar pomeni, da je za okužbo potrebna zelo majhna količina virusa. Dihurji so nanj zelo občutljivi, smrtnost pri necepljenih obolelih dihurjih pa je praktično stoodstotna. Bolezen se pri psih v Sloveniji sicer redko pojavlja, saj je večina mladičev cepljenih, vendar pa to ne pomeni, da virus ni prisoten – rezervoar virusa so divje živali. Zato priporočam cepljenje vseh zdravih dihurjev, tudi tistih, ki ne hodijo na sprehode in živijo v hiši oz. stanovanju, saj za okužbo ni potreben direkten stik s psom.
Cepimo dihurje, starejše od 8 tednov, ki so zdravi in prosti parazitov. Če so ti pogoji izpolnjeni že pri prvem pregledu, priporočam cepljenje že takrat, sicer pa takoj, ko je dihur zdrav.
V Sloveniji žal ni na voljo cepiva, ki bi bilo registrirano za dihurje, zato jih proti pasji kugi cepimo s cepivom, ki se uporablja za pse.
Zaradi možne alergične reakcije, priporočamo, da dihur po cepljenju vsaj kakšno uro ostane na opazovanju v ambulanti.
Foto: Klinika za ptice, male sesalce in plazilce (VF)
Foto: Klinika za ptice, male sesalce in plazilce (VF)
Po prvem cepljenju se opravi revakcinacija čez mesec dni, nato pa se dihurja cepi enkrat letno.
Za dihurje, starejše od 3 mesecev, ki potujejo izven Republike Slovenije, in dihurje, ki sodelujejo na javnih prireditvah znotraj RS, je po zakonu obvezno cepljenje proti steklini. Cepljenje je veljavno 21 dni po vakcinaciji in velja do datuma označenega v potnem listu (1–3 leta).
Druga cepljenja niso potrebna.
Kontrolni veterinarski pregledi
V izogib različnim zdravstvenim težavam, ki jih pri dihurjih res ni malo, in za njihovo zgodnje odkrivanje je priporočljivo, da se kontrolni pregled, kot smo ga opisali, opravi vsaj enkrat letno. Pri starejših dihurjih pa se opravi podrobnejši pregled z odvzemom krvi, ultrazvokom in drugo diagnostiko.
