Kokcidioza je parazitarno obolenje, ki ga povzročajo praživali iz rodov Eimeria in Isospora. Zanje je značilno, da prizadenejo prebavni trakt vretenčarjev. Poznamo veliko vrst kokcidij, vendar jih je večina specializiranih za svojega gostitelja, kar pomeni, da posamezne vrste lahko okužijo le eno vrsto živali ali skupino vrst, ki so med seboj sorodne. Kokcidiji, ki jih najdemo pri dihurjih, lahko prizadenejo še pse, mačke, posamezne vrste iz družine kun, niso pa nevarni za človeka, rastlinojede živali, ptice in plazilce.
Poznamo veliko vrst kokcidij, vendar jih je večina specializiranih za svojega gostitelja.
Niso vsa legla brez porekla vzrejena v takih razmerah (verjetno pa je tudi kakšno z znanim poreklom), ampak ni jih malo. Pred nakupom se prepričajte v kakšnih razmerah dihurji živijo, s čim so hranjeni mladiči in straši in kakšne veterinarske oskrbe so deležni oboiji.
Dihurji se s kokcidijami lahko okužijo že v leglu. Okužba z omenjenim protozojem je značilna predvsem za večje reje s slabimi higienskimi pogoji in trgovine z malimi živalmi, kjer pridejo v stik dihurji iz različnih legel in iz različnih okolij. Bolezen se prenaša z iztrebki, okužbe pri starejših živalih so redke.
Povzročitelja diagnosticiramo s parazitološkim pregledom iztrebkov, v katerih najdemo predvsem oociste (jajčeca), ki so specifična in invazijska razvojna stopnja. Žival zaužije sporulirano oocisto, ta se v prebavilih razgradi, nato se sprostijo razvojne stopnje, ki prizadenejo črevesne epitelne celice. V njih poteka nespolno razmnoževanje, pri čemer se število invazijskih oblik pomnoži in v določeni fazi preide v spolni razvojni krog. Po združitvi spolnih celic nastane zigota, ki se obda z ovojem in nastane oocista, ki jo žival z iztrebkom izloči v okolje.
Klinični znaki se kažejo kot krvava ali sluzasta driska, prebavne motnje, hiranje, dehidracija (posledica driske). Kot posledica driske se lahko pojavi tudi izpad dela rektuma. Pri kokcidiozi je prizadeta črevesna sluznica, posledično je zmanjšana sposobnost resorpcije hranljivih snovi, zato je potrebno dihurja v času bolezni hraniti z lahko prebavljivo in visoko energetsko hrano in skrbeti za primeren vnos tekočine.
Veterinar bo predpisal ustrezna zdravila, če bo potrebno, pa bodo dihurja hospitalizirali in mu nudili še podporno terapijo z infuzijami in nadomeščanjem elektrolitov. Smrtnost je, še posebej ob primerni terapiji, relativno nizka.
Po zaključeni terapiji se priporoča ponovno parazitološko preiskavo iztrebka.
Zaradi neprestanega izločanja oocist v okolje je potrebno pri terapiji poskrbeti tudi za redno in temeljito čiščenje iztrebkov, omejiti stik z ostalimi živalmi, sami pa moramo skrbeti za higieno (umivanje rok). Najbolje je, da dihurja do ozdravitve osamimo in namestimo v omejen prostor, ki ga lahko čistimo in razkužujemo.
Priporočljiva je tudi redno čiščenje in dezinfekcija dihurjeve kletke, posode s posipom (in menjavanje le-tega) in dihurjeve posteljnine, saj na ta način zmanjšujemo možnost ponovne okužbe. Preden dihurja namestimo v razkuženo kletko, jo moramo temeljito sprati z vodo in posušiti!
Splošno uporabljana dezinfekcijska sredstva v boju proti kokcidijam zaradi njihove posebne razvojne oblike (oocist) žal niso učinkovita. Ustrezne pripravke lahko kupite pri veterinarju.
