Če razmišljate o nakupu dihurja, potem sem prepričana, da ste katerega od malih nagajivcev z roparsko masko prek oči že spoznali v živo in seveda podlegli njegovim čarom. Kako ne bi? To so ljubke male žverce, energetske bombice, ki te s svojimi vragolijami nasmejijo in ti popestrijo dan. Ni jih potrebno sprehajati, prespijo večino dneva, ko so budni, pa so vedno pripravljeni na igro. Zagotovo ste tudi že slišali, kaj pravimo lastniki − da jih imaš lahko kar namesto televizije.
Se sliši kot idealna žival?
Ne nujno. Svoji ljubkosti navkljub, so beli dihurji relativno zahtevni hišni ljubljenčki in niso primerni za vsakogar.
JE DIHUR PRAVA ŽIVAL ZA VAS?
Preden se odločite, da v svoj dom sprejmete dihurja, najsi bo to mladič ali pa že malo starejši dihur, je potrebno razmisliti o stvareh, ki jih lastništvo dihurja prinese. Zavedati se je treba, da dihurji živijo približno šest, lahko pa tudi prek deset let. To je kar dolga doba in v tem času nam življenje lahko prinese mnogo sprememb. Dnevno boste morali nameniti dihurju vsaj štiri ure, vsak dan. Prostore, kjer bo spuščen, bo treba preurediti in primerno zaščititi. Ker so res posebne živali − včasih tako zelo, da se do svojega lastnika obnašajo kot pravi angelčki, za vse ostale ljudi pa menijo, da jih je potrebno iztrebiti − je zanje v času daljše odsotnosti težko najti primerno varstvo. Kljub temu, da so majhni, so stroški veterinarske oskrbe lahko precej visoki. Ker večina veterinarjev z dihurji nima izkušenj, se bo morda treba k veterinarju peljati tudi na drug konec države. Res, da je Slovenija majhna in v nekaj urah smo lahko iz Prekmurja v Piranu, a saj veste, kako je z živalmi − »najraje« zbolijo takrat, ko v službi ne moremo dobiti prostega dne, čez vikend ali ob praznikih.
Psi in mačke so precej pogostejši hišni ljubljenci v naših domovih in ljudje so jih veliko bolj vajeni, vedo, kaj lahko od enih ali drugih pričakujejo. Dihur pa je za večino začetnikov popolna neznanka. Že res, da se marsikdo pred prihodom o njih dodobra pouči o vsem, se oboroži z vsem teoretičnim znanjem in celo obišče katerega od lastnikov ter si male vražičke ogleda v živo, »v elementu«. Nekateri pa dihurja enostavno prinesejo domov in šele potem razmišljajo, v kaj so se sploh spustili. A resnica je, da nikoli nisi pripravljen na vse. Življenje z dihurjem terja nenehno prilagajanje in konstantno učenje. Dihurji niso mačke in vsekakor niso psi, čeprav jih lastniki včasih na hitro opišemo kot mešanico razposajenega pasjega in mačjega mladiča. A to je res zelo površen opis.
NA KAJ JE POTREBNO BITI POZOREN OB NAKUPU?
Če boste kupili ali posvojili svojega prvega dihurja, je pomembno, da bo dihur, ki ga boste izbrali, zdrav in dobro socializiran. Nihče si ne želi, da je njegova prva izkušnja s katerokoli živaljo travmatična zaradi zdravstvenih težav ali celo pogina, pa tudi tega ne, da si prve skupne dni namesto po zabavnih trenutkih zapomni po bolečih in krvavih ugrizih.
Če opazite, da je žival, ki se prodaja, bolna, na to opozorite prodajalca, lahko pa se obrnete tudi na veterinarsko inšpekcijo. Odsvetujemo nakup bolnih živali iz usmiljenja, saj je zdravljenje lahko zahtevno in drago.
Svetujemo, da si, če je le mogoče, izbranega dihurja pred nakupom ogledate večkrat. Tako boste lažje spoznali njegov karakter in navade. Če dihurja kupujete pri vzreditelju, se poskusite povezati z lastniki mladičev iz preteklih legel in jih vprašajte po izkušnjah. Začetnikom odsvetujemo nakup nesocializiranih dihurjev ali takšnih z zahtevnim karakterjem. Odvajanje dihurjev od grizenja je lahko dolgotrajen, zahteven, predvsem pa boleč proces, res pa je, da je ob primernem pristopu skoraj vedno uspešen.
Večina ljudi z alergijami na dihurje nima težav, seveda pa se težave vedno lahko pojavijo, zato vam priporočamo, da se pred nakupom o tem prepričate z večkratnim rokovanjem z dihurji (pri lastnikih dihurjev, pri rejcih, v trgovinah z malimi živalmi).
Pri nakupu pazite:
– da je žival, ki jo izberete, zdrava − imeti mora bistre oči brez izcedkov, čista ušesa, dlaka mora biti svetleča, ne pretrda in čista;
– dihur mora biti živahen in ne plašen ali napadalen (zavedajte pa se, da vsi mladi dihurji ščipajo, to je njihov način komunikacije);
– bodite pozorni na okolje, v katerem dihur živi;
– če je v leglu ali kletki več dihurjev skupaj, preglejte, ali so vse živali brez vidnih bolezenskih znakov, saj je veliko bolezni nalezljivih.
Preberi še:
