Kako do dihurja?

Odločili ste se torej, da je dihur prava žival za vas. O njegovih potrebah ste se natančno pozanimali, “vse” vam je jasno, ogledali ste si jih v živo, sedaj pa ne veste kako do njega …

Oglasnik, trgovina, posvojitev, vzreditelj … Možnosti je več, izbira pa je odvisna od tega, kaj od dihurja želite, koliko časa ste nanj pripravljeni čakati in kako daleč ste pripravljeni iti ponj. Zapisali smo pluse in minuse vsake od njih. Pri odločitvi se zavedajte, da okolje od koder dihur prihaja, izkušnje in oskrba, ki je je deležen, močno vplivajo na njegov razvoj, vedenje in zdravje.

1. TRGOVINA

Mlada dihurja, ki sta bila na prodaj v eni od trgovin.
Foto: Udruga Tvorum

Kako socializiran je dihur, je odvisno od trgovine do trgovine. V nekaterih poslovalnicah se zaposleni resnično potrudijo, se z živalmi ukvarjajo, in dihurčke odlično socializirajo. V drugih pa gredo po liniji najmanjšega odpora in z dihurji minimalno rokujejo, vse, kar je dihurja potrebno naučiti, pa prepustijo novemu lastniku.
Enako velja za poučenostjo prodajalcev. Ponekod o dihurjih vedo veliko in bodo kupca oborožili z vsemi informacijami, ki jih potrebuje. Drugod mu bodo le prodali dihurja in čim več potrebne in nepotrebne opreme.
Na srečo v večini trgovin v Sloveniji dihurjev ne prodajajo več. 

+ Dihurja lahko dobite praktično kadarkoli, tudi takrat, ko vzreditelji zaradi naravnega ciklusa dihurjev nimajo legel.
+ Trgovine za male živali so posejane po vsej Sloveniji, dlje od prvega večjega mesta se vam ne bo treba peljati.
+ Na kupljeno žival, tako kot na ostalo blago, dobite določeno garancijo.
+ Ponekod vam lahko naročijo dihurja v izbrani barvi oz. vzorcu.
+ Dihurji imajo potni list, so mikročipirani, cepljeni proti kužnim boleznim in steklini.

Dihurji v trgovinah za male živali prihajajo iz množične vzreje na velikih farmah. Govorimo o tovarnah živali, kjer gojijo na tisoče (!) vzrejnih parov dihurjev, vsak od njih ima letno vsaj dve ali tri legla mladičev.
Pri tem, da samice kotijo tudi po trikrat na leto in imajo legla tudi takrat, ko naj jih zaradi zunanjih pogojev ne bi bilo, si pomagajo s posebnim režimom osvetlitve.
Tako trgovinam kot farmam gre le za dobiček, cilj je proizvesti in prodati čim večje število živali.
Velika večina mladičev leglo zapusti pred dopolnjenim osmim tednom.
Zdravje dihurjev iz takšnih razmer ni najboljše, velikokrat so okuženi s paraziti.
Genetska popotnica dihurčkov iz množične reje ni najboljša. Žal niso med tistimi, ki doživijo visoko starost.
V trgovinah, razen izjemoma, prodajajo le mladiče.
Z nakupom dihurja v trgovini ste naredili prostor za novo naročilo. Tako to gre – kjer je povpraševanje, tam je ponudba.

2. OGLASI (“DOMAČA LEGLA”)

Tole je fotografija enega od t.i. domacih slovenskih legel, ki je bila objavljena na enem od slovenskih spletnih oglasnikov.
Niso vsa legla brez porekla vzrejena v takih razmerah (verjetno pa je tudi kakšno z znanim poreklom), ampak ni jih malo. Pred nakupom se prepričajte v kakšnih razmerah dihurji živijo, s čim so hranjeni mladiči in straši in kakšne veterinarske oskrbe so deležni oboiji.

Spomladi in poleti je ponudba mladičev dihurjev med oglasi velika. Tako kot pri trgovinah, so tudi tu velike razlike med tem, koliko in na kakšen način so se lastniki z njimi ukvarjali. Nekateri zanje primerno poskrbijo, jih hranijo s kakovostni hrano, se z njimi ukvarjajo in poskrbijo za veterinarsko oskrbo. Žal so ti v manjšini. V večini primerov so samica in mladiči hranjeni z neprimerno hrano, niso tretirani proti parazitom, niso cepljeni, z njihovo socializacijo se nihče ne ukvarja in večina leglo zapusti prekmalu.

+ Večinoma so cene mladičev relativno nizke.
+ Ciklus samic, ki imajo legla spomladi ali poleti, je naraven.
+ Lahko poiščete lastnike, ki imajo mladiče iz preteklih legel, in se pozanimate o njihovih izkušnjah.
+ Rejci so iz Slovenije, zato se vam po dihurja ne bo treba peljati daleč.
+ Prek oglasa lahko kupite mladiča, pa tudi že odrasle dihurje.
+ Za nakup dihurja ni potrebno nič drugega kot to, da plačate kupnino.

Paritvene kombinacije so izbrane naključno, po principu »naša dihurka išče frajerja za parjenje«.
Večina teh rejcev se ne spozna na genetiko (ali pa jih posledice ne zanimajo) in kaj lahko se zgodi, da parijo dihurje takih obarvanosti, ki so nagnjeni h gluhoti in drugim zdravstvenim težavam povezanih z barvo. Oziroma bolje rečeno pomanjkanjem le-te.
Starši teh mladičev (ali pa njihovi starši) prihajajo iz trgovine. Genetska popotnica dihurčkov iz množične reje ni najboljša. Žal niso med tistimi, ki doživijo visoko starost.
Velika večina mladičev in njihovih staršev ni primerno oskrbljena.
Večina rejcev ne poskrbi za odpravo parazitov in cepljenja.
Velika večina mladičev leglo zapusti pred dopolnjenim osmim tednom.
V večini primerov gre lastnikom samic le za dobiček in jih izkoriščajo za vsakoletno parjenje.

3. DIHUR ZNANEGA POREKLA

Samica z dva tedna starimi mladiči. Samica je imela opravljen carski rez (zato pobrit trebuh in ena od prednjih tac). Na srečo je poseg potekal brez komplikacij – potreben je bil zaradi mrtvega mladiča v maternici in okrevanje je bilo hitro. Kljub vsej skrbi in analgetični podpori je bilo mladiče prva dva dni potrebno hraniti ročno, saj je bila produkcija mleka zaradi splošne anestezije zakasnjena. Legla so pri vzrediteljih običajno vzrejana v družinskem okolju in tudi tole leglo “demončkov” ni bilo nič drugačno, odrašćali so v domači dnevni sobi. Foto: Maja Čonč

Najprej razčistimo, kaj rodovnik sploh je in čemu služi. Rodovnik je zgolj seznam vseh poznanih prednikov. Sam po sebi ne pove kaj dosti, razen imen, barve, dolžine dlake in datuma skotitve prednikov mladiča. Se je pa s pomočjo tega dokumenta veliko lažje pozanimati o liniji, iz katere dihur prihaja – o zdravju in dolgoživosti njegovih prednikov, morebitnih preteklih leglih ter izkušnjah lastnikov mladičev iz teh legel.

+ Vsak odgovoren vzreditelj ima vizijo, kaj želi s svojo vzrejo doseči. V skladu s temi cilji skrbno načrtuje paritvene kombinacije.
+ Ponudba mladičev je raznolika, tako po videzu kot po vedenjskih karakteristikah.
+ Dober vzreditelj poskrbi za primerno socializacijo mladičev v leglu.
+ Dober vzreditelj zna izbrati primernega mladiča, ki ustreza vašim željam in izkušnjam.
+ Vsi dihurji, vključno z mladiči, so hranjeni s primerno in raznoliko hrano.
+ Vsi dihurji, vključno z mladiči, imajo ustrezno veterinarsko oskrbo, ko je to potrebno.
+ Mladiči so pri ustrezni starosti tretirani proti parazitom, cepljeni proti pasji kugi, pred odhodom v nov dom pa tudi mikročipirani in v primeru izvoza v drugo državo cepljeni proti steklini.
+ Mladiči pri odgovornem vzreditelju ne zapustijo legla pred dopolnjenim devetim tednom starosti, glede na vzrejno linijo in posameznega mladiča pa jih lahko obdrži tudi dlje.
+ Vzreditelji iz različnih razlogov občasno iščejo domove tudi za nekoliko starejše dihurje iz svoje vzreje.

Cene rodovniških dihurjev so višje glede na državo izvora, paritveno kombinacijo, »namembnost« mladiča (za nadaljnjo vzrejo ali le za ljubljenčka) in se v Evropi gibljejo med 150 do 550 evrov.
Mladiči so na voljo le takrat, ko so ustrezni naravni pogoji (spomladi in poleti).
Tudi med vzreditelji dihurjev z rodovniki so vestni vzreditelji in tisti, ki jim gre predvsem za denar ali prestiž.
Rodovnik ni garancija za zdravje, si pa lahko z njim pomagate pri iskanju linij, v katerih imajo dihurji manj zdravstvenih težav in živijo dlje.
Na dihurja iz želene kombinacije boste morda morali čakati nekaj mesecev ali celo dlje. Zelo verjetno je, da boste ponj morali v drugo državo.
Pri nakupu dihurja boste morali podpisati pogodbo. Z vidika dobrobiti dihurja bi ta alineja sicer morala soditi med prednosti rodovnika.
Kot začetnik boste sami težko ugotovili, kdo je dober vzreditelj in kakšen dihur bi bil povsem primeren za vas. Priporočam, da za pomoč pri izbiri primernega vzreditelja vprašate nekoga, ki pozna to področje, predvsem pa, da veste, kaj pravzaprav iščete.

4. POSVOJITEV PREK ZAVETIŠČA ALI S POMOČJO DRUŠTVA

Foto: Damian Kuhar

Precej ljudi ima ob omembi posvojitve pomisleke, saj menijo, da nove domove iščemo le dihurjem »s preteklostjo«, da so vse živali nesocializirane in stare. Kar seveda ne drži. Res je večina dihurjev, ki jim iščemo nove domove, odrasla, a ne vsi. Nekateri imajo slabe izkušnje s preteklimi lastniki, a ne vsi. Predvsem pa tisti, ki se ukvarjamo z odgovorno oddajo živali, poskrbimo za njihovo socializacijo.

+ Dihurji, ki iščejo dom s pomočjo različnih organizacij, so veterinarsko pregledani in po potrebi veterinarsko oskrbljeni.
+ Dihurji, ki iščejo dom s pomočjo različnih organizacij, so cepljeni in označeni z mikročipom.
+ Če je dihur dovolj star, bo že kastriran.
+ S posvojitvijo boste naredili dobro delo in nam pomagali, da pomagamo še kakšnemu drugemu dihurju najti dober dom.
+ Potrudili se bomo, da boste dobili dihurja, ki bo ustrezal vašemu načinu življenja in kateremu boste kos.
+ S pogodbo se bomo zavezali, da bomo, v primeru, da se bodo vaše življenjske razmere spremenile, dihurja vzeli nazaj v svojo oskrbo.
+ S pogodbo se bomo zavezali, da vam bomo na voljo za pomoč in vsa vprašanja.

Dihurji, ki jim iščemo nove domove, nimajo znanega porekla. Z gotovostjo lahko rečemo, da oni, ali pa njihovi starši, prihajajo iz trgovine. Genetska popotnica dihurčkov iz množične reje ni najboljša.
Pred posvojitvijo boste morali opraviti posvojitveni pogovor.
Pred posvojitvijo boste morali priti na ogled, na katerem bomo presodili, ali je izbrani dihur pravi za vas.
Podpisati boste morali posvojitveno pogodbo, s katero želimo predvsem zaščititi interese dihurja.
Večina dihurjev, ki iščejo nove domove, je odraslih.
Dihurji, ki bi iskali nove domove, niso na razpolago ves čas. Tudi izbira je takšna, kakršna tisti trenutek pač je.

Da ne bo pomote, v društvu podpiramo odgovorno vzrejo in nakup. Vedno vam bomo svetovali le nakup dihrja znanega porekla pri preverjenem vzreditelju, ali odgovorno posvojitev.

Preberite še:
Torej, dihurja bi imeli?

Maja Čonč
Maja Čonč
Maja Čonč ima dolgoletne izkušnje z dihurji, v njeno življenje so prišli pred več kot dvajsetimi leti. Leta 2008 je ustanovila Društvo Zverinice, kateremu tudi predseduje. Zaključuje študij veterinarstva na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Redno se udeležuje strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodeluje kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev. Je mednarodno priznana sodnica za dihurje, vzrediteljica in članica mednarodnega združenja vzrediteljev dihurjev, Natural Ferret Breeders.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.