Inzulinomi, oziroma tumorji beta celic endokrinega dela trebušne slinavke so najpogostejši tumorji pri belih dihurjih.1 Običajno gre za majhne funkcionalne tumorje, ki izločajo inzulin. Lahko so multipli ali solitarni, opisani pa so kot hipreplazija, adenom ali adenokarcinom.4
Inzulinomi se pri dihurjih obnašajo drugače kot pri psih in mačkah, pri katerih imajo visok metastaski potencial – pri dihurjih pa metastazirajo le redko.1
Klinični znaki, ki jih opazimo pri dihurjih z inzulinomom so povezani s hipoglikemijo. Najpogosteje se pojavljajo v obliki epizod, predvsem po daljši inapetenci in se kažejo kot utrujenost, slabost, slinjenje, bruhanje, strmenje v prazno, oslabelost, predvsem v zadnjem delu telesa, ataksija, mišični krči, epileptoidni napadi in celo koma.2, 3, 4
Pri diagnostiki inzulinoma je v pomoč Whipplova triada, ki jo sestavljajo tri ključne točke: 1. znižana je koncentracija glukoze v krvi, 2. prisotni so klinični znaki, značilni za hipoglikemijo, 3. po aplikaciji glukoze klinični znaki izzvenijo.4
Znaki, ob katerih lahko pomislimo na inzulinom, so: izguba teže, anoreksija, oslabelost, prekomerno spanje, strmenje v prazno, oslabelost zadnjih nog, prekomerno slinjenje, bruhanje, izguba koordinacije, krči in epileptOIDni napadi, izguba zavesti …
Normalna vrednost glukoze pri dihurjih je 5-6,7 mmol/L. Če je koncentracija glukoze v krvi, nižja od 3,3 mmol /L, je verjetnost, da je prisoten inzulinom, zelo velika.2 Nekateri pacienti z inzulinomom so normoglikemični. Take paciente postimo približno 4 ure in nato ponovno izmerimo vrednost glukoze v krvi. Če ta v omenjenem času pade pod referenčno vrednost, to najverjetneje kaže na prisotnost inzulinoma. Med postom dihurja nadzorujemo, saj obstaja nevarnost za pojav hipoglikemične krize. 2, 4
Merjenje koncentracije inzulina v plazmi ima vprašljivo diagnostično vrednost. Koncentracija inzulina je pri pacientih z inzulinomom običajno povišana, možne pa so tudi koncentracije v mejah normale. Hiperinzulinemija brez hipoglikemije ni diagnostična za inzulinom.2, 4
Rezultati novejših raziskav so pokazali, da se lahko kot dodatni test uporablja merjenje fruktozamina. Pri hipoglikemičnih dihurjih z izraženimi kliničnimi znaki je namreč njegova vrednost bistveno nižja kot pri hipoglikemičnih dihurjih brez kliničnih znakov.4
Inzulinome lahko zdravimo kirurško ali konzervativno, ali s kombinacijo obeh metod.4
Pri kiruškem pristopu se opravi delna pankreatomija ali nodulektomija.2, 4 Z operacijo lahko podaljšamo čas preživetja tudi za 22 mesecev. Pogosto s kirurškim posegom izboljšamo tudi odziv na medikametozno terapijo.4
Namen konzervativnega zdravljenja je kontrola kliničnih znakov in ne ustavitev napredovanja bolezni. Za zdravljenje se uporabljajo kortikosteroidi in/ali diazoksid.2, 4
Dihurja z inzulinomom hraniti s hrano, ki vsebuje čim manj ogljikovih hidratov. Dieta naj bo na visoko beljakovinska (beljakovine živalskega izvora). Razmisliti je vredno o doma pripravljeni hrani.
Bistven pomen pri zdravljenju inzulinoma igra tudi prehrana. Priporoča se dieta bogata z beljakovinami živalskega izvora, maščobami ter z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in vlaknin. Če dihur sam ne zaužije dovolj hrane, je potrebno asistirano dohranjevanje.4, 5
Strogo se je potrebno izogibati vsem živilom z visoko vsebnostjo sladkorja. Edini primer, ko lahko uporabimo sladko raztopino ali med je, če žival pade v hipoglikemični šok. Na ta način hitro dvignemo raven glukoze v krvi. Med, javorjev sirup ali sladkorno raztopino namažemo na dlesni, pri čemer moramo biti previdni, saj žival ni pri zavesti in če stisne čeljusti, lahko pride do hudih ugriznin.
PO takšnem pripetljaju žival takoj odpeljemo k veterinarju.
Prispevek je del seminarske naloge “Onkološka obolenja belih dihurjev” pri predmetu Klinična onkologija v veterinarski medicini (nosilka predmeta prof. dr. Nataša Tozon)
Reference:
- Williams BH and Wyre NR. Neoplasia in Ferrets. In: Quesenberry KE, Orcutt CJ, Mans C, Carpenter JW, eds. Ferrets, Rabbits and Rodents: Clinical Medicine and Surgery. 4th edition. St. Louis: Elsevier, 2021; 92-108.
- Schoemaker NJ. Ferret Oncology – Diseases, Diagnostics, and Therapeutics. Clin. Exot. Anim. 2017; 20: 183-208.
- Fox JG, Muthupalani S, Kiupel M, Williams B. Neoplastic diseases. In: Fox JG, Marini RP, eds. Biology and diseases of the ferret. 3rd edition. Ames: Wiley Blackwell, 2014: 587-626.
- Rosa T, Čonč M, Zadravec M, Mlakar Hrženjak N, Žlabravec Z, Račnik J. Tumor beta celic endokrinega dela trebušne slinavke pri belem dihurju (Mustela putorius furo). Ructus, 2018; 38: 9-15.
- Čonč M, RAČNIK J, ZADRAVEC M, MARHOLD C, ZORMAN-ROJS O, DOVČ A. Prehrana in nega bolnega belega dihurja (Mustela putoris furo). In: Zbornik referatov. 22. Simpozij o aktualnih boleznih malih živali, Lipica, 5.-7. marec 2009. Ljubljana, SZVMŽ, 2009: 124-125.
