Večina ljudi misli, da je bolje, da kupijo mladiča, predvsem iz razloga, da »se bo ta bolj navezal nanje« in »da ga bodo vzgojili po svoje«.
V nasprtoju s tem razširjenim mišljenjem, se večina dihurjev z lahkoto prilagodi na menjavo okolja. Še posebej, če gredo na bolje. S tem želimo povedati, da se bo tudi odrasel dihur brez večjih težav navadil na novo družino in stkal vezi s svojimi novimi lastniki.
Mladiči so vsekakor luštni. Res se je težko upreti tistim velikim očem, smešnemu kobacanju in igri. Ni lepšega, kot ko ti mali kosmatun po nekaj urah raziskovanja sveta in življenja zaspi v naročju. A ni vse tako lepo. Mladi dihurji, tudi če prihajajo iz dobro socializiranega legla, gredo vsi po vrsti čez fazo grizenja in skozi obdobje, ko pozabijo vse, kar so se kadarkoli naučili. Z drugimi besedami: puberteta v najslabšem smislu. Mladiči so tudi prave energetske bombe, ki bodo poznan dihurski urnik (spijo dvajset ur na dan) obrnili na glavo. In verjemite, da je lahko to zelo naporno, še zlasti, če je to vaš edini dihur. O »čarih« vonjav odraščajočih dihurjev pa smo že pisali.
Vsekakor začetnikom veliko bolj kot mladiča priporočamo malce starejšega dihurja od nekoga, ki vam bo znal povedati čim več o njegovem karakterju in navadah, bo poskrbel za veterinarski pregled, potrebna cepljenja in kastracijo.
Pri odraslem dihurju točno veste, kaj ste dobili in ni bojazni, da bi delali napake pri vzgoji. Starejši dihurčki so tudi mirnejši, več spijo, ne grizejo (če so dobro socializirani) in so vajeni uporabe stranišča. Če dihurja posvojite od odgovorne osebe, bo tudi že kastriran, imel bo opravljena prva cepljenja in bo veterinarsko pregledan.