Mladič ali “rabljen” dihur?

Večina ljudi misli, da je bolje, da kupijo mladiča, predvsem iz razloga, da »se bo ta bolj navezal nanje« in »da ga bodo vzgojili po svoje«.

V nasprtoju s tem razširjenim mišljenjem, se večina dihurjev z lahkoto prilagodi na menjavo okolja. Še posebej, če gredo na bolje. S tem želimo povedati, da se bo tudi odrasel dihur brez večjih težav navadil na novo družino in stkal vezi s svojimi novimi lastniki.

Foto: Damian Kuhar

Mladiči so vsekakor luštni. Res se je težko upreti tistim velikim očem, smešnemu kobacanju in igri. Ni lepšega, kot ko ti mali kosmatun po nekaj urah raziskovanja sveta in življenja zaspi v naročju. A ni vse tako lepo. Mladi dihurji, tudi če prihajajo iz dobro socializiranega legla, gredo vsi po vrsti čez fazo grizenja in skozi obdobje, ko pozabijo vse, kar so se kadarkoli naučili. Z drugimi besedami: puberteta v najslabšem smislu. Mladiči so tudi prave energetske bombe, ki bodo poznan dihurski urnik (spijo dvajset ur na dan) obrnili na glavo. In verjemite, da je lahko to zelo naporno, še zlasti, če je to vaš edini dihur. O »čarih« vonjav odraščajočih dihurjev pa smo že pisali.

Vsekakor začetnikom veliko bolj kot mladiča priporočamo malce starejšega dihurja od nekoga, ki vam bo znal povedati čim več o njegovem karakterju in navadah, bo poskrbel za veterinarski pregled, potrebna cepljenja in kastracijo.

Foto: Damian Kuhar

Pri odraslem dihurju točno veste, kaj ste dobili in ni bojazni, da bi delali napake pri vzgoji. Starejši dihurčki so tudi mirnejši, več spijo, ne grizejo (če so dobro socializirani) in so vajeni uporabe stranišča. Če dihurja posvojite od odgovorne osebe, bo tudi že kastriran, imel bo opravljena prva cepljenja in bo veterinarsko pregledan.

Maja Čonč
Maja Čonč
Maja Čonč ima dolgoletne izkušnje z dihurji, v njeno življenje so prišli pred več kot dvajsetimi leti. Leta 2008 je ustanovila Društvo Zverinice, kateremu tudi predseduje. Zaključuje študij veterinarstva na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Redno se udeležuje strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodeluje kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev. Je mednarodno priznana sodnica za dihurje, vzrediteljica in članica mednarodnega združenja vzrediteljev dihurjev, Natural Ferret Breeders.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.