Kaj pa smrad?

O tem vas bo zagotovo povprašal vsak, ki mu boste omenili, da razmišljate o dihurju kot hišnem ljubljenčku. Kot vsaka vrsta živali imajo tudi beli dihurji svoj značilen vonj, ki je posledica izločanja kožnih žlez. Vonj je nekoliko sladkast, marsikoga spominja na vonj po medu ali mošusu. Ljudje vonje različno zaznavamo in kar je nekomu prijetno, je lahko za nekoga drugega moteče in neznosno. Zato priporočam, da si pred nakupom vsi družinski člani oz. sostanovalci dihurja skupaj ogledate, predvsem pa »ovohate« v živo, da kasneje ne bo prepira glede vonjav, zaradi katerih bi morda žival lahko celo končala na cesti.

Nekastrirane živali, predvsem samci v obdobju gonitve (ki traja več kot pol leta!), imajo veliko močnejši in bolj rezek vonj, ki se dobesedno »zažre« v prostor, kjer je taka žival nameščena. To je treba omeniti predvsem zato, ker večina ljudi želi mladega dihurja, hkrati pa se ne zavedajo, da bo vonj tega mladička iz meseca v mesec bolj izrazit. Kastracija* vonj sicer močno omili, nekateri kastrirani dihurji (velja za oba spola) vonja skoraj nimajo, a s kastracijo je iz zdravstvenih razlogov priporočljivo počakati vsaj do spolne zrelosti, ki nastopi med osmim in desetim mesecem starosti. S prezgodnjo kastracijo lahko namreč vplivamo na razvoj obolenja nadledvičnih žlez. Pred nakupom je torej vredno razmisliti, ali bomo teh nekaj mesecev do kastracije lahko »zdržali«. Drugače je bolje razmisliti o tem, da bi raje kupili oz. posvojili nekoliko starejšega dihurja, ki je lahko že kastriran.

Vonj dihurja lahko omilimo z rednim menjavanjem »posteljnine«, skrbjo za čisto okolje, v katerem dihur živi, čiščenjem kletke in ne prepogostim kopanjem. Veliko vlogo pri vonju živali ima tudi prehrana. Dihurji, hranjeni z neprimerno hrano in hrano, ki vsebuje veliko količino rib, imajo močnejši vonj. Predvsem smrdijo njihovi iztrebki, ki jih je tudi znatno več, saj hrane zaradi neprimerne sestave ne prebavijo dobro.

Odstranjevanje smradnih žlez – razen v primeru, ko za to obstaja utemeljen zdravstveni razlog − v Sloveniji ni dovoljeno in se po Zakonu o zaščiti živali šteje kot mučenje živali.

Dihurji imajo ob anusu smradne žleze, iz katerih lahko spustijo smrdljiv plinast izloček. Vendar pregovorni dihurski »izpuh« ni tako grozno smrdljiva zadeva − primerjamo ga lahko s kakšnim bolj intenzivnim človeškim »izpušnim plinom«, npr. po prekrokani noči ali obilni porciji pasulja. Navadno do njega pride med pretepom dveh dihurjev, kadar se žival močno ustraši, v obdobju gonitve, nekateri dihurji pa lahko »prdijo« celo od ugodja pri božanju.
Odstranjevanje smradnih žlez – razen v primeru, ko za to obstaja utemeljen zdravstveni razlog − v Sloveniji ni dovoljeno in se po Zakonu o zaščiti živali šteje kot mučenje živali.

*Priporočena metoda kastracije je z uporabo hormonskega implantata.

Maja Čonč
Maja Čonč
Maja Čonč ima dolgoletne izkušnje z dihurji, v njeno življenje so prišli pred več kot dvajsetimi leti. Leta 2008 je ustanovila Društvo Zverinice, kateremu tudi predseduje. Zaključuje študij veterinarstva na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Redno se udeležuje strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodeluje kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev. Je mednarodno priznana sodnica za dihurje, vzrediteljica in članica mednarodnega združenja vzrediteljev dihurjev, Natural Ferret Breeders.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.