Straniščna odisejada

Lastniki dihurjev se velikokrat šalimo na račun tega, da nenehno preverjamo ‘smrdeče potičke’ svojih kosmatincev – lahko bi celo rekli, da smo pravi strokovnjaki na področju ‘drekologije’. Šalo na stran, v resnici je zelo pomembno, da sledimo, kaj se dogaja v dihurskem stranišču. Proces prebave pri dihurjih poteka zelo hitro, potrebo opravljajo na nekaj ur in v veliko primerih so ravno iztrebki tisti, ki nas opozorijo na zdravstvene težave.

Navajanje

Na začetku te zgodbe se premaknimo na dan, ko je dihur postal del naše družine. Ena od stvari, ki si jo lastniki želimo, je, da dihur – tako v kletki kot izven nje – potrebo opravlja v svojem stranišču. Da, prav ste prebrali, dihurja lahko priučimo uporabe plastične posode s higienskim posipom. In kako to dosežemo? Gremo lepo po vrsti.

Tako kot pri vsakem učenju, gre predvsem za princip večje trme in vztrajnosti.
Kar se tiče ‘tehničnih’ stvari pa morate poskrbeti za ustrezno velikost, obliko in število stranišč, jih ustrezno razporediti in izbrati primeren posip. Potrebovali boste več posod: eno za kletko, ostale pa za prostore, v katerih se dihur prosto giblje. V kletki, zaradi omejenega prostora, navajanje po večini ni težavno. Stranišče enostavno postavimo v kot, kamor potrebo opravlja. Težavo predstavljajo večji prostori, v katerih je dihur spuščen. Morda je najbolje, da mu pustite, da sam izbere prostor, ki mu najbolj ustreza, nato pa tja postavite posodo s posipom. Naj vam namignemo, da dihurji za opravljanje potrebe najraje izberejo kot.

Pravilo je en prostor – eno stranišče. Če pa je prostor, v katerem je dihur spuščen, velik, bomo potrebovali več kot eno.

Trgovine ponujajo veliko izbiro različno oblikovanih stranišč. Večina za dihurje ni primernih – ali so premajhna ali pa oblika ni prava – zato dihur potrebo raje opravi kje drugje, ne glede na to, koliko se bomo trudili. Standardna mačja stranišča imajo previsok prednji rob, na zaprta mačja stranišča pa kar pozabite. Najprimernejša so taka, ki imajo znižano sprednjo stranico, ki omogoča lažji vstop, in višjo zadnjo stranico, ki prepreči, da se dihur postavi preveč nazaj in iztrebi izven stranišča. Tovrstna stranišča so lahko trikotne ali pravokotne oblike. Kotne različice so namenjene postavitvi v kotih prostora ali kletke in imajo na zadnji strani zatiče za lažjo pritrditev na kletko. Pri slednjem si lahko pomagamo tudi z žico ali vrvjo. Njihova slabost je seveda velikost, primerna so za manjše samice, mladiče in druge manjše živali, kot so kunci ali morski prašički. Večji odrasli dihurji se vanje ne morejo udobno namestiti, to pa jih odvrne od uporabe. Zato priporočamo, da raje izberete večje, pravokotno stranišče, ki pa žal ni na voljo v vseh trgovinah.

Če v trgovini ne najdete primerenga stranišča, ga lahko naredite tudi sami. Pripravili smo dva predloga.

Večje stranišče ko izberemo, manjša je možnost, da pri iztrebljanju zgrešijo cilj, obenem pa imajo več manevrskega prostora, da zaobidejo ‘potičke’, ki jih še nismo uspeli odstraniti. Dihurji so namreč po naravi izredno čiste živali in potrebe ne bodo opravljali nekje, kjer morajo čez ‘minsko polje’. Ker zaradi hitre prebave iztrebljajo pogosto, je treba stranišče čistiti vsaj dvakrat dnevno; če imate dihurjev več, pa morda celo pogosteje. Pri menjavi posipa stranišče povsem spraznite, operite z detergentom ali alkoholnim kisom, na koncu pa ga še temeljito razkužite. Redno čiščenje ni pomembno zgolj zaradi navajanja na red, temveč tudi s higienskega in zdravstvenega vidika – tako za nas kot zanje.

Če dihur ne sledi vašim navodilom, ga nikar pretepajte, grizite in ne  vtikajte mu smrčka v iztrebek. S takim ravnanjem ga lahko poškodujete, hkrati pa na tak način škodite medsebojnemu odnosu in krhate dihurjevo zaupanje.

Po menjavi posipa se lahko zgodi, da bo dihur stranišče jemal kot novo igračo in veselo ‘kopal’ po njem. Če se to zgodi, preverite, ali ste morda v posodo nasuli preveč peska. Nekaterim dihurjem je namreč bolj všeč, če je v njej čim manj peska. Priporočamo, da pri čiščenju stranišča v posodi pustite iztrebek ali dva, morda celo v urin namočeno brisačko, da dihurju sporočite, čemu služi posip.

Torej, za posodo in higienski posip smo poskrbeli, kaj pa zdaj?

Na začetku je potrebno dihurja opazovati. Če vidite, da se pripravlja na opravljanje potrebe, da mu ne bo uspelo priti do stranišča ali da se bo podelal poleg, ga morate sami postaviti v stranišče, ga na koncu pohvaliti in nagraditi. Pazite le, da vas kosmatinec ne bo pričel izkoriščati in se pretvarjati, da pridno uporablja stranišče.

Lahko se pripeti, da dihur nenadoma izbere novo mesto, kjer opravlja potrebo. V tem primeru je najbolje, da stranišče prestavite tja. Če pa mu slučajno uide kje drugje, je treba tisto mesto dobro očistiti – najbolje z razredčenim alkoholnim kisom, ki nevtralizira vonj urina. Lahko si pomagate tudi tako, da na neželeno mesto postavite posodo s hrano, ležišče, igralno cev ipd., s čimer mu jasno sporočite, da ta prostor ni namenjen opravljanju potrebe.

ZAKAJ SE DIHUR ODLOČI, DA NE BO VEČ UPORABLJAL STRANIŠČA?

Torej, na konju ste. Uspelo vam je prepričati dihurja, da opravlja potrebo na ustreznem mestu. Kar naenkrat pa vas pričaka presenečenje v obliki mokre potičke na povsem drugi lokaciji. In za povrh se to zgodi večkrat.
Kje tiči težava?

NEPRIMERNA POSODA
Kot smo omenili že na začetku, sta velikost in oblika stranišča pomembna. Če ste dihurja uspešno navadili na določeno stranišče, nato pa ste – zaradi dotrajanosti ali iz drugih razlogov – kupili novo, drugačno, se lahko zgodi, da ne bo navdušen nad novo pridobitvijo in boste morali proces navajanja na stranišče ponoviti.

(PRE)UMAZANO ALI (PRE)ČISTO STRANIŠČE
Dihurji so občutljivi ne le na preveč umazano stranišče, ampak tudi na pretirano čistega. Lahko se zgodi, da po čiščenju in menjavi umazanega posipa vaš kosmatinec stranišče zamenja za igralnico, potrebo pa prične opravljati na povsem drugem mestu. Svetujemo vam, da v svež posip postavite kakšen ‘vzorček’ iztrebka ali grudico urina.

MENJAVA VRSTE HIGIENSKEGA POSIPA
Nevšečnosti si lahko nakopljete tudi z zamenjavo vrste posipa. Tako kot pri menjavi posode za stranišče se lahko tudi tukaj zgodi, da dihur novosti ne bo sprejel. Razlogov za to je več – lahko jih moti vonj, lahko je posip za njihove blazinice pregrob, lahko ga smatrajo za novo igračo ali kaj podobnega. Razen kadar morate posip zamenjati iz zdravstvenih razlogov, vam priporočamo, da menjavo opravite postopoma. Staremu posipu počasi dodajate novega, dokler na koncu nimate v stranišču le novega. Tako se bo vaš dihur lažje navadil na novost.

SPREMEMBA OKOLJA
Eden od možnih vzrokov, da dihur preneha uporabljati stranišče, je lahko tudi menjava bivalnega okolja zaradi selitve, varstva ali kaj podobnega. Zlasti občutljivi so dihurji, ki so spuščeni in ne bivajo v kletki. Ti namreč ves prostor, ki jim je namenjen, jemljejo za svoj teritorij. Ob selitvi morajo zato nov prostor označiti in ponovno ga boste morali naučiti, kje naj opravlja potrebo.

Če ste bili z dihurjem dlje časa odsotni od doma, vas lahko kosmatinec po vrnitvi preseneti in potrebuje nekaj dni, da se ponovno navadi na ‘stara’ mesta.

OBZADNJIČNI MEŠIČKI
Vzrok za spremembo je lahko tudi vnetje obzadnjičnih mešičkov, ki jih poznamo tudi pod imenom paranalne žleze ali vrečke. Gre za parne žleze, ki se nahajajo na obeh straneh zadnjične odprtine. V njih se shranjuje izloček, s katerim dihur označuje svoj teritorij in se brani pred vsiljivci. Če je iztrebek primerne konsistence, se ti mešički praznijo ob iztrebljanju. Če se pa pri tem pojavijo težave, se izvodila zamašijo, žleze se napolnijo z izločkom, nabreknejo, lahko pa se tudi vnamejo. To pa dihurje moti in boli.
Pomembno je, da pri opravljanju potrebe dihurja opazujete in na vsake toliko preverite, če so mešički zadebeljeni (polne žleze lahko otipamo ob zadnjični odprtini, na otip so podobni zrnu graha). Če tega še niste počeli, prosite katerega od izkušenih lastnikov dihurjev ali veterinarja, da vam pokaže, kako se to naredi.
Dihur, ki ima vnete ali zamašene obzadnjične mešičke, težko iztreblja, iztrebki so lahko zelo majhni in imajo izrazitejši vonj. Zaradi bolečin se lahko dihur prične drugače obnašati. Postane bolj razdražljiv, nemiren, slabo spi, občasno grize in z zadnjico drsa po tleh, s čemer blaži draženje. Če sumite, da ima vaš dihur težave s praznjenjem paranalnih žlez, se nemudoma odpravite k veterinarju. Vnete žleze se lahko predrejo in povzročijo hude zdravstvene težave, zaradi katerih lahko dihur celo pogine.

Odstranjevanje smradnih žlez, razen iz zdravstvenih razlogov, je v Sloveniji prepovedano z Zakonom o zaščiti živali.