Zastrupitev s THC

THC oz. tetrahidrokanabinoli so snovi, ki jih najdemo v konoplji (Canabis sativa) in so znane po svojih psihoaktivnih učinkih ob zaužitju oz. kajenju. Ker je marihuana najbolj razširjena nelegalna droga v svetu, se ni čuditi, da se tudi med živalmi pojavljajo primeri zastrupitve s THC.

V večini primerov zastrupitve pri živalih gre za zaužitje – tako posušenih delov rastline kot tudi izdelkov, namenjenih zaužitju – “kukijev” ipd., obstajajo pa seveda tudi primeri, ko uživalci droge živali namerno izpostavijo aktivni učinkovini.

Klinični znaki zastrupitve s THC se začnejo kazati približno 30–90 minut po zaužitju oz. vdihavanju dima in lahko trajajo celo do 72 ur (čas je odvisen od velikosti in teže živali ter seveda od količine zaužite oz. vdihane substance). Najpogostejši znaki so depresija, razširjene zenice, nekoordiniranost gibov, mišični krči, padec telesne temperature, bradikardija (upočasnjen ritem srca), preobčutljivost kože za zunanje dražljaje, halucinacije, agresivnost, nistagmus (vrtenje oči), nekontrolirano oglašanje, inkontinenca, epileptiformni napadi, bruhanje (v nekaterih primerih), driska in kot posledica nekaterih omenjenih znakov lahko tudi koma ali smrt (pri zares velikih odmerkih).

V Sloveniji so že bili primeri zastrupitve živali s THC, tudi med dihurji. Torej ne gre za imaginaren problem.

Če vemo, da je žival zaužila konopljo, lahko v prvih nekaj minutah po zaužitju poskušamo izzvati bruhanje (s slano vodo, z medicinsko (!) raztopino vodikovega peroksida, še bolje pa s temu namenjenimi pripravki, ki jih bo apliciral veterinar), lahko pa ji damo tudi aktivno medicinsko oglje, ki preprečuje absorpcijo.

Če so klinični znaki že prisotni, bruhanja ne izzivamo, saj je učinek THC tudi zmanjšan refleks bruhanja. Žival peljemo k veterinarju in tam povemo, s čim se je zastrupila, saj je od tega odvisna terapija. Zdravljenje je simptomatsko (ogrevanje, infuzija, zdravila za dvig krvnega tlaka, zdravila za kontrolo epileptiformnih napadov), potreben pa je tudi nadzor nad živaljo, saj so občuten padec telesne temperature in krvnega tlaka, preveč upočasnjeno bitje srca in možne alergične reakcije lahko usodni.

Maja Čonč
Maja Čonč
Maja Čonč ima dolgoletne izkušnje z dihurji, v njeno življenje so prišli pred več kot dvajsetimi leti. Leta 2008 je ustanovila Društvo Zverinice, kateremu tudi predseduje. Zaključuje študij veterinarstva na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Redno se udeležuje strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodeluje kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev. Je mednarodno priznana sodnica za dihurje, vzrediteljica in članica mednarodnega združenja vzrediteljev dihurjev, Natural Ferret Breeders.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.