Lastniki dihurjev se ob pojavu bolezenskih znakov pogosto sprašujejo kaj storiti. Je potreben obisk pri veterinarju, ali se bo stanje samo izboljšalo? V nekaterih primerih, kadar je potek bolezni zelo blag, se stanje res lahko obrne na boljše, večinoma pa žal ni tako. Bolezen običajno zahteva obravnavo ustrezno usposobljenega veterinarja, ki ima izkušnje z dihurji. Ta lahko oceni kako resno je stanje, ugotovi vzrok zdravstvenih težav in predpiše ustrezno zdravljenje.
V primerih zelo resnih bolezenskih stanj ni le nujno poiskati veterinarske pomoči, ampak je to potrebno storiti ne glede na dan ali uro.
V primerih zelo resnih bolezenskih stanj ni le nujno poiskati veterinarske pomoči, ampak je to potrebno storiti ne glede na dan ali uro. Govorimo o tako imenovanih veterinarskih urgencah. To so tista bolezenska stanja, pri katerih je življenje živali neposredno ogroženo. Sem prištevamo hude poškodbe, oteženo dihanje, izgubo zavesti, zastrupitve, epileptične napade in druge nevrološke motnje, močno in dolgotrajno bruhanje ali drisko, nezmožnost uriniranja in iztrebljanja ipd.
Dihurjem sami nikoli ne dajajte zdravil, ki se uporabljajo v humani medicini, zlasti ne protibolečinskih zdravil, saj so zanje lahko smrtno nevarna.
BRUHANJE
Bruhanje je običajno znak obolenj prebavil želodca, črevesja, jeter, trebušne slinavke, lahko pa je tudi znak bolezni ledvic, zastrupitev, nevroloških ali hormonskih obolenj (inzulinom). Dihur lahko bruha tudi, če se prenaje ali če zaužije prevelike kose hrane. Če je bruhanje intenzivnejše ali traja dlje kot nekaj ur, je potreben obisk pri veterinarju, da ugotovi vzrok in žival ustrezno zdravi.
Zelo intenzivno bruhanje s prizadetim splošnim stanjem živali pa predstavlja urgenco. Najpogostejši vzroki so tujki v prebavilih, inzulinom, infekcije in zastrupitve.
DRISKA
Podobno kot bruhanje tudi driska spremlja obolenja prebavil. Vzrok so lahko kužne bolezni (koronavirus, bakterije), zajedavske bolezni, tumorji v prebavilih, IBD, tujki v prebavilih ipd. Podobno kot pri bruhanju velja, da je pri intenzivnejši in dolgotrajni (več kot 24 ur) driski, potrebna podrobnejša veterinarska obravnava, velikokrat tudi podporna tekočinska terapija.
Zelo intenzivna krvava driska s prizadetim splošnim stanjem živali pa predstavlja urgenco, ob kateri je potrebno nujno in takoj obiskati veterinarja. Vzroki so podobni kot pri intenzivnem bruhanju.
ZADAH IZ UST, BOLEZNI ZOB, POŠKODBE ZOB
Zadah iz ust pri dihurjih je posledica nastajanja zobnih oblog in zobnega kamna, ki ga po navadi spremljata vnetje dlesni in parodontoza. Pri dolgotrajnem in močnem zadahu je potreben pregled pri veterinarju, da oceni zdravje zob in ustne votline. Velikokrat je za oceno napredovanja bolezni zob in obzobnih tkiv potrebno rentgensko slikanje zob in glave. Vse poškodbe zob, ki so jim dihurji močno podvrženi (npr. zaradi grizenja rešetk kletke, zaradi padcev,ipd.), pa zahtevajo nujno obravnavo specialista stomatologa.
OTEŽENO IZTREBLJANJE, ZAPRTOST
Če se dihur pri iztrebljanju napenja in kaže bolečino, blata pa ni ali ga je zelo malo, je potreben takojšen obisk pri veterinarju. Vzroki so lahko različni, od obstrukcije (zamašitve) črevesa zaradi tujka ali tumorja do vnetja ali tumorjev paranalnih vrečk.
NEJEŠČNOST IN IZGUBA TELESNE TEŽE
Neješčnost in izguba telesne teže sta lahko posledica obolenj različnih organskih sistemov (bolezni prebavil, dihal, endokrinega sistema, ledvic, infekcije, limfom ipd.). Za ugotavljanje vzroka je treba poleg kliničnega pregleda opraviti tudi krvne preiskave, pregled z ultrazvokom, rentgenom, lahko pa tudi nekatere druge usmerjene preiskave, kot so biopsije in določanje koncentracije hormonov v krvi.
KAŠLJANJE, KIHANJE, OTEŽENO DIHANJE
Kašljanje in oteženo dihanje sta lahko posledica bolezni zgornjih ali spodnjih dihal, bolezni srca in ožilja, bolezni prsne votline ali sistemskih obolenj. Kihanje pa je posledica bolezni nosne votline in zgornjih dihal. Če kašljanje in kihanje traja dlje časa in je intenzivno, je potreben obisk pri veterinarju. Poleg osnovnega pregleda je običajno potrebno še rentgensko slikanje prsnega koša in ultrazvočna preiskava srca.
V primerih, ko je prizadeto tudi splošno stanje živali (neješčnost, slabša odzivnost), je nujen takojšen pregled pri veterinarju. Enako velja tudi pri oteženem dihanju, saj je žival v življenjski nevarnosti.
POVEČANO PITJE IN URINIRANJE
Povečano pitje ali uriniranje (poliurija/polidipsija) je lahko prvi znak obolenja ledvic ali hormonskih bolezni. Čeprav ni prisotnih drugih kliničnih znakov, je obisk veterinarja v tem primeru zelo priporočljiv, saj je ledvična obolenja precej lažje zdraviti v zgodnji fazi kot kasneje, ko je prizadet že večji del ledvic.
NEZMOŽNOST URINIRANJA, OTEŽENO URINIRANJE, SPREMENJEN URIN
Spremembe v barvi in vonju urina (rdeč, krvav, smrdeč urin) ter spremembe v načinu uriniranja (oteženo, boleče uriniranje) so običajno pokazatelj bolezni sečil. Vzrokov je več – lahko gre za vnetje, tumorje na sečilih, sečne kamne, povečano prostato, poškodbo penisa ipd. Veterinar bo s pregledom urina ter z ultrazvočnim in rentgenskim pregledom sečil določil vzrok in ustrezno terapijo.
Popolna nezmožnost uriniranja pa je urgenca, pri kateri z obiskom veterinarja ne smemo odlašati. Zastajanje urina namreč lahko povzroči okvaro ledvic ali hude presnovne motnje (uremijo).
SPREMEMBE NA KOŽI, IZPADANJE DLAKE
Spremembe na koži in dlaki so lahko posledica vnetij, alergijskih reakcij, kožnih parazitov, kožnih tumorjev ali pa hormonskih obolenj (zlasti pogosto je obolenje nadledvičnih žlez). Majhne spremembe lahko nastanejo tudi pri grobi igri med dihurji, vendar te v nekaj dneh izginejo. Če so spremembe na koži obsežnejše ali trajajo dlje, je treba ugotoviti vzrok in žival ustrezno zdraviti.
Poudariti je treba tudi to, da se lahko nekatere kožne bolezni, zlasti to velja za glivična obolenja, prenašajo z dihurjev na ljudi in obratno.
SPREMEMBE NA OČEH, POŠKODBE OČI
Očesni izcedek, otekle veke, zaprto oko so lahko posledica vnetij ali poškodb oči. Ker dlje časa trajajoče spremembe lahko povzročijo nepopravljive okvare na očesu, priporočamo, da veterinarja obiščete čim prej.
Poškodbe oči (udarci, praske, izpad zrkla) pa so urgentna stanja, ki zahtevajo takojšnjo veterinarsko obravnavo.
IZGUBA ZAVESTI
Izguba zavesti je lahko posledica prenizkega nivoja krvnega sladkorja, anafilaktične reakcije, vročinskega udara, obolenj kardiovaskularnega sistema in še marsičesa. Gre za urgentno stanje, pri katerem je življenje živali ogroženo, zato je potrebno takoj poiskati pomoč veterinarja. Ta bo živali nudil prvo pomoč in odredil nadaljnje preiskave in zdravljenje.
ZASTRUPITVE
Dihurji so zelo zvedavi in stikajo vsepovsod, zato lahko pogosto pridejo v stik s strupenimi snovmi, ki ogrozijo njihovo zdravje. Do zastrupitev lahko pride z zdravili, čistili, pesticidi, insekticidi, rodenticidi, ostalimi kemikalijami in s strupenimi rastlinami. Ob zastrupitvi je potrebno takoj poiskati pomoč veterinarja. Če je mogoče, prinesite s seboj tudi etiketo snovi, ki jo je dihur zaužil, saj se tako najhitreje ugotovi, za kakšno zastrupitev gre in kako ravnati naprej.
