Onkološka obolenja belih dihurjev, 1. del – uvod

Onkološka obolenja so pri belih dihurjih so zelo pogosta. Glede na študije, ki so bile opravljene v večih državah, se neoplastična obolenja uvrščajo med najpogostejše bolezni dihurjev.^1,2 Obstaja velika verjetnost, da bo beli dihur v svojem življenju razvil vsaj eno od onkoloških obolenj.¹

Večina neoplastičnih obolenj se pojavlja pri dihurjih starejših od treh let. Najpogosteje so prizadete endokrine žleze, hemolimfatični sistem in koža.² Tumorji skorje nadledvičnih žlez in inzulinomi so najpogostejše neoplazije endokrinega sistema, ki skupaj predstavljajo do 40 % vseh tumorjev, ki jih opažamo pri belih dihurjih, tretje najpogostejše onkološko obolenje je limfom, mastocitomi ter adenomi in epiteliomi žlez lojnic pa so najpogostejši tumorji kože.^{1, 3, 4}

Etiologija

Podobno kot pri drugih živalskih vrstah, tudi pri belih dihurjih natančna etiologija večine neoplastičnih obolenj ni povsem definirana. Kot možni etiološki dejavniki se pri nekaterih tumorjih navajajo način življenja, genetska predispozicija in infekcijski agensi.¹

Z načinom življenja, predvsem s kastracijo, bivanjem v notranjih prostorih in prehrano bogato z ogljikovimi hidrati, se povezujejo predvsem tumorji nadledvičnih žlez in inzulinomi.^{1, 2}

Na možne genetske vzroke za nekatere vrste neoplazij se sumi na podlagi primerjav večje pojavnosti neoplazij v ameriških krvnih linijah v primerjavi z evropskimi, vendar pa bo za dokaz te teorije potrebnih več raziskav.²

Med infekcijskimi agensi, ki bi lahko povzročali nekatera neoplastična obolenja se v literaturi omenjajo predvsem retrovirusi (limfom), Helicobacter mustelae (adenokarcinom želodca in B-celični limfom želodca) in mišji poliomavirus (fibrosarkom).²

Diagnostika

Za oceno splošnega zdravstvenega stanja se poleg kliničnega pregleda poslužujemo laboratorijskih metod preiskave krvi (krvna slika z diferencialno belo krvno sliko in izbranih biokemičnih parametrov glede na klinično sliko). Slikovno-diagnostičnime metodame so lahko v pomoč tako pri odkrivanju onkoloških obolenj, kot pri določanju njihovega stadija, oziroma razširjenosti, načrtovanju terapije in spremljanju bolezni.¹

Čeprav uporaba omenjenih diagnostičnih postopkov lahko navede na postavitev suma na neoplastično obolenje, pa je potrebno diagnozo pred zdravljenjem v večini primerov potrditi s citopatološko oziroma patohistološko preiskavo vzorca.^{1, 5}

Zdravljenje

Za zdravljenje onkoloških obolenj pri belih dihurjih se uporabljajo enake metode zdravljenja  kot pri drugih živalskih vrstah – kirurško zdravljenje, kemoterapija, radiacijska terapija, elektrokemoterapija, podporna terapija ali kombinacija teh metod. Način zdravljenja je odvisen od vrste onkološkega obolenja, napredovalosti bolezni, prognoze in ciljev zdravljenja.^{1, 5}

Kiruški pristop se uporablja predvsem za zdravljenje solitarnih tumorjev brez metastskega potenciala, za zamejitev bolezni oziroma zmanjšanje tumorskega bremena pred uporabo komplementarnih metod, za odvzem diagnostičnih vzorcev, ali blaženje kliničnih znakov. ¹

Tudi kemoterapija se lahko uporablja samostojno, ali v kombinaciji s kirurškim zdravljenjem in/ali obsevanjem za zmanjšanje velikosti tumorja, za zdravljenje metastaz, ob nepopolni kirurški odstranitvi ali kot paliativno zdravljenje. ¹ Kemoterapevtike se lahko aplicira peroralno, preko intravenskega katetra, ali v telesne votline. V primeru dovajanja preko katetra, je priporočljivo, da je dihur v splošni anesteziji, s čimer se zmanjša možnost ekstravazacije.⁵ Kot pri ostalih živalskih vrstah, se tudi pri belih dihurjih veliko kemoterapevtikov odmerja glede na telesno površino (BSA). Pri tem se uporablja specifična formula: 9,94 x (telesna masa (g))^2/3 x 10^-4.¹

Radioterapija se lahko uporablja za radiosenzibilne, lokalne solidne tumorje. Lahko se jo uporablja kot samostojno terapijo, ali v kombinaciji s kirurškim zdravljenjem oziroma sistemsko kemoterapijo. ^{1, 5} Protokoli zdravljenja so različni, prilagojeni za vsakega pacienta in jih glede na tip in obseg tumorja določi radiolog. Obsevanje poteka v splošni anesteziji. Kljub temu, da je potrebnih več anestezij v relativno kratkem časovnem obdobju, jih beli dihurji običajno dobro prenašajo. Stranski učinki omenjeni v literaturi so omejeni na blago iritacijo kože. ⁵

Kot pri vseh onkoloških pacientih je ključni del terapije tudi podporna terapija. Ta naj po potrebi zajema blaženje bolečine, obvladovanje morebitnih sekundarnih infekcij, antiemtično terapijo, zaščito želodčne sluznice, ustrezno prehrano in hidracijo. Kaheksija je eden od pojavov paraneoplastičnega sindroma s katerim se srečujemo tudi dihurjih.^{1, 5} Prehrana, ki se pri ostalih vrstah priporoča onkološkim pacientom (visoka vsebnost beljakovin, visoka vsebnost maščob, nizka vsebnost ogljikovih hidratov) je blizu naravnim prehranskim potrebam belih dihurjev, tako da spreminjanje sestave v večini oprimerov ni potrebno. V času bolezni in okrevnja so dihurji lahko manj ješči, zato se svetuje, da se jih v tem času hrani z mokro, pastozno hrano, ki je bolj palatibilna. Za stimulacijo apetita se lahko uporabi različne metode –  hranjenje z najljubšo hrano, ogrevanje hrane, hranjenje iz roke, uporaba aromatičnih dodatkov … Nekatere živali lahko povsem zvračajo hrano in v tem primeru je potrebno asistirano dohranjevanje z brizgo. Izjemoma je potrebno neješčim dihurjem vstavi tudi hranilna sondo.⁶

Prispevek je del seminarske naloge “Onkološka obolenja belih dihurjev” pri predmetu Klinična onkologija v veterinarski medicini (nosilka predmeta prof. dr. Nataša Tozon)

Reference:

1. Williams BH and Wyre NR. Neoplasia in Ferrets. In: Quesenberry KE, Orcutt CJ, Mans C, Carpenter JW, eds. Ferrets, Rabbits and Rodents: Clinical Medicine and Surgery. 4th edition. St. Louis: Elsevier, 2021; 92-108.
2. Schoemaker NJ. Ferret Oncology – Diseases, Diagnostics, and Therapeutics. Clin. Exot. Anim. 2017; 20: 183-208.
3. Fox JG, Muthupalani S, Kiupel M, Williams B. Neoplastic diseases. In: Fox JG, Marini RP, eds. Biology and diseases of the ferret. 3rd edition. Ames: Wiley Blackwell, 2014: 587-626.
4. Marini RP. Skin tumours. In: Mayer J, Donnelley TM, eds. Clinical veterinary advisor. Birds and exotic pets. St. Louis: Elsevier, 2013: 495-496.
5. Antinoff N, Hahn K. Ferret oncology: disease, diagnostics and therapeuthics. Vet Clin Exot Anim, 2004; 7: 579–625.
6. Čonč M, RAČNIK J, ZADRAVEC M, MARHOLD C, ZORMAN-ROJS O, DOVČ A. Prehrana in nega bolnega belega dihurja (Mustela putoris furo). In: Zbornik referatov. 22. Simpozij o aktualnih boleznih malih živali, Lipica, 5.-7. marec 2009. Ljubljana, SZVMŽ, 2009: 124-125.