Krajšanje krempljev

Striženje krempljev je pri dihurjih zelo pomembno. Predolgi, nenegovani kremplji so lahko nevarni in boleči. Otežujejo hojo, krhke in razcepljene konice pa se zlahka kam zataknejo, kar lahko pripelje do poškodbe celega kremplja ali celo prsta.

Kremplje krajšamo vsake 2 do 3 tedne, odvisno od posameznega dihurja. Uporabljamo ščipalke za nohte (za ljudi) ali škarjice oz. klešče za krajšanje živalskih krempljev. Pomembno pa je, da je pripomoček nabrušen, da krempljev ne cepi in scefra.

Dihurja najprej umirimo. En način je, da ga primemo za vratno gubo (če gre za težko žival, ga malo podpremo v spodnjem delu), da se sprosti in umiri, vendar pa sta za to potrebni dve osebi. Drugi način je, da si živalco posadimo v naročje in ji na spodnji del trebuha namažemo lososovo pasto, olje ali kaj podobnega. Medtem ko bo zverinica zaposlena z lizanjem, lahko kremplje brez težav postrižemo. Lahko pa to opravimo enostavno takrat, ko dihur spi.

Dihurju na trebuh namažemo lososovo pasto ali olje – na tak način ga zamotimo in medtem, ko liže priboljšek, lahko brez težav postrižemo kremplje. Foto: Anže Erjavec

S palcem in kazalcem primemo tačko čim bližje korenu krempljev tako, da s palcem držimo spodnji del tačke (blazinico). Rahlo jo stisnemo, da se prsti razprejo in nastane več prostora okoli kremplja.

Preden se lotimo krajšanja, si kremplje dobro ogledamo. Skozi krempelj poteka žila, zato moramo biti pri krajšanju previdni. Če zarežemo v žilo ali preblizu nje, lahko povzročimo krvavitev, dihurja pa bo to zelo bolelo. To se lahko zgodi zato, ker nismo dovolj pozorni ali pa se dihur nenadoma premakne. Za vsak slučaj imejmo pri roki prašek za hitro strjevanje krvi, čebelji vosek ali moko.

Odščipnemo SAMO beli del kremplja. Krempelj je treba odščipniti oz. odrezati pod takim kotom, da bo odrezana ploskev vzporedna s tlemi.

Foto: Anže Erjavec

Nasvet:
Če zarežete v živi del kremplja in pride do krvavitve, jo lahko ustavite tako, da krvaveči prst posujete s praškom za hitro strjevanje krvi, ga namažete s čebeljim voskom, v skrajni sili pa lahko uporabite tudi običajno moko.

Jana Habat
Jana Habat
Jana Habat je ena od ustanoviteljev Društva Zverinice in je aktivna članica že od vsega začetka. Po izobrazbi je doktorica veterinarske medicine in je na sploh velika ljubiteljica živali. Dihurjev žal trenutno nima, ji pa čas krajša - poleg družine - kuža pasme ameriški staffordshirski terier.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.