Visoke temperature lahko dihurjem povzročijo resne zdravstven težave. Dihurji se ne potijo tako kot ljudje, hladijo se lahko le z dihanjem skozi odprta usta in s stikom s hladno površino. Vendar to žal ni najučinkovitejši način hlajenja. Pri vročinskem udaru pride do pregretja organizma – zvišata se telesna temperatura in krvni tlak. Če se dviganje telesne temperature nadaljuje, nastopi šok, odpoved nekaterih notranjih organov, notranje krvavitve, izguba zavesti in smrt.
Inzulinom je najpogostejša novotvorba pri belih dihurjih. Trebušna slinavka (pankreas) je žleza z dvojnim izločanjem, ki izloča za telo pomembne substance. Del žleze je eksokrin in deluje kot žleza z zunanjim izločanjem, saj izloča prebavne encime, ki v črevesju sodelujejo pri razgradnji beljakovin, maščob in škroba. Drugi del je endokrin, deluje kot žleza z notranjim izločanjem, in izloča hormona glukagon in inzulin, ki uravnavata nivo glukoze v krvi. Inzulin je hormon, ki vpliva na znižanje količine glukoze v krvi in uravnava prehajanje glukoze v celice. Zaradi tumorjev beta-celic trebušna slinavka živali z inzulinomom izloča preveč inzulina, kar povzroča prenizko količino glukoze v krvi (hipoglikemijo).
Kokcidioza je parazitarno obolenje, ki ga povzročajo praživali iz rodov Eimeria in Isospora. Zanje je značilno, da prizadenejo prebavni trakt vretenčarjev. Poznamo veliko vrst kokcidij, vendar jih je večina specializiranih za svojega gostitelja, kar pomeni, da posamezne vrste lahko okužijo le eno vrsto živali ali skupino vrst, ki so med seboj sorodne. Kokcidiji, ki jih najdemo pri dihurjih, lahko prizadenejo še pse, mačke, posamezne vrste iz družine kun, niso pa nevarni za človeka, rastlinojede živali, ptice in plazilce.
