Poletje je v polnem zamahu in poleg sodijo tudi visoke dnevne temperature. Že ljudje jih včasih težko prenašamo in si pri tem pomagamo z najrazličnejšimi načini ohladitve, še težje pa je v tem času našim kosmatim prijateljem.
Dihurji in vročina
Dihurji so zelo občutljivi na visoke temperature in lahko hitro poginejo zaradi posledic pregrevanja organizma. Dihurji se ne potijo, tako kot se ljudje, hladijo se lahko le z dihanjem skozi odprta usta in s stikom s hladno površino. Vendar to žal ni najučinkovitejši način za ohlajanje. Če je dihur le pičlih deset minut izpostavljen temperaturam okoli 32 °C, lahko že pogine zaradi posledic toplotnega udara. Visoka vlažnost seveda vse le še poslabša.
Pri temperaturah nad 25 °C dihurjev ne vodite na sprehode in pazite, da niso nikjer neposredno izpostavljeni soncu ali vročini. Če jih v vročih dneh vozite v avtomobilu, je dobro, da ima klimatsko napravo, drugače pa v njihov boks položite steklenico zamrznjene vode, ovito v brisačo. Enako velja za stanovanjske prostore – v vročih dneh vključite klimatsko napravo ali pa dihurje namestite v najhladnejši del stanovanja (običajno je to kopalnica). Vedno poskrbite tudi, da imajo živali na voljo dovolj sveže vode za pitje.
Kljub stalnim opozorilom smo vsako leto priča zgodbam o živalih ali majhnih otrocih, ki jih neodgovorni lastniki oz. starši pustijo zaprte v parkiranih avtomobilih.
Čeprav je avto parkiran v senci, se v toplih dneh njegova notranjost izredno hitro segreje in temperatura zraka v njem je v nekaj minutah lahko za več kot deset stopinj višja od tiste v okolici. Tudi odprta okna temperaturo v razbeljenem avtomobilu znižajo le za nekaj stopinj.
Vir: amzs.si
Toplotni udar ali vročinska kap nastopi zaradi pregretja organizma. Zaradi visokih temperatur okolja telo ne more oddajati odvečne toplote, nevarno pa se zvišata telesna temperatura in krvni tlak. Če se dviganje telesne temperature nadaljuje, nastopijo šok, odpoved nekaterih notranjih organov, notranje krvavitve, izguba zavesti in smrt.
Znaki vročinskega udara so:
- pospešeno plitvo dihanje (običajno z odprtim gobčkom), hropenje;
- temnordeč jezik (v skrajnih primerih tudi modrikast), živordeče ali bledikaste sluznice;
- koža je vroča na otip;
- nepravilen, šibek srčni utrip;
- slinjenje;
- bruhanje in driska (lahko krvava);
- utrujenost, vrtoglavica, mlahavost;
- nekoordiniranost, predvsem v zadnjem delu telesa, izguba zavesti;
- mišični krči, koma, smrt.
V primeru, da do toplotnega udara vendarle pride, skušajte živali postopno znižati telesno temperaturo in se takoj povežite z najbližjim veterinarjem. Žival najprej čim hitreje umaknite s sonca oz. z vročine. Če je žival pri zavesti, ji ponudite vodo za pitje (vanjo lahko vmešate pripravek za nadomeščanje elektrolitov). Če je žival brez zavesti, ji tekočine nikakor ne vlivajte v gobček na silo, saj se lahko zaduši. Predele telesa, ki niso pokriti z dlako, oziroma kjer je dlake manj (trebuh in blazinice), zmočite s hladno, vendar ne mrzlo vodo! Na blazinice na šapah lahko nanesete sredstva, ki vsebujejo alkohol (sredstva za razkuževanje), ta namreč pospešujejo izparevanje in s tem hlajenje, lahko pa šape tudi drgnete tudi z ledenimi kockami. Živali ovijte telo z vlažno brisačo ali pa jo položite v mlačno vodo, pri čemer ji držite glavo nad gladino, da ne vdihne vode oziroma da se ne utopi.
Zelo pomembno je, da temperaturo znižujemo postopoma – pri prehitrem ohlajanju lahko pride do šoka, posledice tega pa so lahko enako usodne.
Pomembno je tudi, temperature ne znižujemo v predelu glave oz. vratu. Osrednji center za termoregulacijo, ki nadzira procese v primeru spremembe telesne temperature, se namreč nahaja v možganih. Če ohladimo glavo, regulacijski center ustavi mehanizme za zniževanje temperature, čeprav je temperatura v preostalih delih telesa še vedno previsoka.
Opisane metode za zniževanje telesne temperature lahko uporabite tudi takrat, ko je visoka telesna temperatura posledica infekcijskih obolenj (gripa ipd.).
V vsakem primeru pa žival čim prej odpeljite k veterinarju, kajti pri pregretju organizma so pogoste komplikacije poškodbe in odpoved notranjih organov. Veterinar bo ocenil posledice in predpisal ustrezno terapijo, ki jih bo zmanjšala.
Nekaj predlogov kako jim lahko olajšamo vroče dni:
- Peljimo jih na sprehod v hladen in senčen gozdiček. Sprehod omejimo na zgodnje jutranje ali poznejše večerne ure, ko temperatura ozračja že nekoliko pade.
- V vročih dneh vključimo klimatsko napravo. Če je nimamo, dihurja preselimo v hladnejši del hiše. Pri hlajenju zraka si lahko pomagamo tudi z ventilatorjem, ki pa naj ne bo usmerjen neposredno v kletko.
- V kletko lahko položimo zamrznjeno plastenko vode, ki jo ovijemo v brisačo.
- Na dno kletke lahko položimo nekaj keramičnih ploščic, na katerih bo prijetno hladno.
- Ponudimo mu mesni sladoled.
Recept za en pladenj ledenih kock:
110 g piščančjega ali puranjega mesa, 15 g jetrc, 25 g srčkov, 1,5 dcl vode, ¼ čajne žličke zmletih jajčnih lupin.
Vse sestavine stresemo v mešalnik in zmeljemo v gladko maso. Mesni »smoothie« prelijmo v pladenj za pripravo ledenih kock in ga čez noč postavimo v zamrzovalnik. V vročih dneh lahko serviramo kar zamrznjeno. Če sestavin nimamo pri roki, lahko kupimo že pripravljene zamrznjene surove obroke za mačke in dihurje, ki so pakirani v obliki majhnih medaljončkov.
