Kaj je to URGENCA ali kdaj moram k veterinarju TAKOJ?

V nekaterih primerih, ko je z živaljo nekaj narobe, lahko počakate dan ali dva, da vidite ali se bo stanje spremenilo na bolje. V vmesnem času lahko za mnenje povprašate izkušene lastnike ali se posvetujete z veterinarjem.

Je pa nekaj situacij, ko z obiskom veterinarja ne smete odlašati, saj je lahko ogroženo življenje in morate žival peljati TAKOJ. Ne iščete pomoči na forumih ali na internetu, vsedite se v avto in žival peljite k veterinarju! Če nimate prevoza ali niste zmožni voziti, pokličite taksi, ali za pomoč poprosite prijatelja/soseda/sorodnika …

  • v primeru HUJŠE POŠKODBE in MOČNEJŠIH KRVAVITEV: udarec avtomobila, padec z balkona/okna oz. večje višine, zlomi, hude ugrizne rane, … Žival peljite k veterinarju, tudi, če je na prvi pogled vse videti ok. Lahko ima notranje poškodbe in notranje krvavitve.
  • IZGUBA ZAVESTI: Kadarkoli žival izgubi zavest, gre za urgenten primer, ki zahteva takojšnjo veterinarsko obravnavo. Možnih vzrokov je več, od zastrupitve, vročinskega udara, hipoglikemije (pogosto pri dihurjih!!!), anafilaktične reakcije, oboljn srčno žilnega sistema in drugih vzrokov. Veterinar bo poskrbel za prvo pomoč, skušal odkriti razlog zakaj je do izgube zavesti prišlo in seveda odredil nadaljno terapijo in morebitne diagnostične preiskave.
  • NEVROLOŠKI ZNAKI, epileptiformni napadi, nekoordiniranost, …: znak, ki ga lastniki dihurjev, sploh tistih, ki so v letih, lahko žal večkrat doživijo. Osnovni vzrok je v motnji prevajanja električnih impluzov v možganih, razlogov zakaj do tega pride, pa je seveda več. Od inzulinoma (in posledične hipoglikemije), odpovedi jeter ali ledvic, zastrupitve, vročinskega udara …
    Blažja oblika, ki ravno tako zahteva veterinarsko intervencijo je nekoordiniranost, predvsem v zadnjem delu.
    Pri hujši obliki pride (lahko) do izgube zavesti, »napada«, ki je podoben epileptičnemu – tresenje, krči, žival »vesla« z nogami, šklepeta z zobmi, lahko pride tudi do nekontroliranega uriniranja ali defekacije. Pomembno je, da takoj poiščemo veterinarsko pomoč, da živali, ki ni pri zavesti oz. ni zmožna požiranja ne dajemo nobene tekočine ali hrane in da pazimo na svojo varnost. V takem stanju se žival ne more kontrolirati in lahko pride do ugriza.
    Morda še to … dlje kot napad traja, resnejša je situacija in večja je možnost nepopravljive škode.

Ko je ogroženo življenje živali, morate žival peljati TAKOJ. Ne iščete pomoči na Facebooku, v skupinah, forumih ali s pomočjo dr. Googla. vsedite se v avto in žival peljite k veterinarju!

  • OTEŽENO DIHANJE, lovljenje sape, modrikaste dlesni: Če žival otežkočeno diha – hlasta za zrakom ali če je frekvenca močno spremenjena, je to znak, da je takoj potrebna veterinarska oskrba. Modrikasto ali belo obarvane sluznice (dlesni) so znak, da v krvi ni dovolj kisika in da tkiva niso preskrbljena z njim. Možni vzroki: srčno žilna obolenja, dušenje (različni vzroki), zastrupitve
  • Ogrevanje dihurja, ki zaradi zastrupitve ni zmožen uravnavanja telesne temperature

    ZASTRUPITVE: Če veste, da je vaš ljubljenec zaužil snov, ki je zanj strupena, TAKOJ pokličite veterinarja, ki vam bo dal nadaljna navodila – je žival potrebno takoj pripeljati v ambulanto, je bolje, če poskušajte izzvati bruhanje in kako (to ni vedno najboljša in najbolj varna opcija za žival!) ali ji lahko kako drugače pomagate (z aktivnim ogljem, …). Če je le mogoče, s seboj prinesite embalažo zaužite snovi, saj bo tako veterinar najhitreje ugotovil na kakšen način lahko pomaga, saj bo vedel točno za katero učinkovino gre! Seznama strupenih snovi in rastlin najdete tukaj: https://www.zverinice.com/oprema/nevarne-snovi, https://www.zverinice.com/oprema/strupene-rastline.

  • MOČNO ali DOLGOTRAJNO BRUHANJE: Hudo ali dolgotrajno bruhanje lahko povzroči resno dehidracijo in druga, življenje ogrožajoča stanja. Situacija je še toliko bolj urgentna – reagirati je potrebno še hitreje, če bruhanje spremlja driska. To ne pomeni, da za vsak bruhec letite k dežurnemu veterinarju, vačsih se vseeno zgodi, da se naši kosmatinci le prenažrejo, ali pojedo kaj kar jim povzroči slabost (npr. priboljšek, ki so ga pred več tedni uskladiščili pod kavč). Če pa se bruhanje ponavlja ali je hudo (večje količine, dolgi intervali – se ne ustavi), pa le čimprej pot pod noge.
    Pomebno: živali, ki bruha, ne ponujajte hrane in ne silite je s pitjem, saj boste situacijo le še poslabšali.
  • DRISKA: Vsaka driska, ki traja dlje časa (več kot en dan) ali je krvava oz. temno (črno) obarvana, zahteva veterinarsko obravnavo. Telesna masa dihrujev je majhna in zelo hitro se lahko zgodi, da žival dehidrira. To ne pomeni, da jo morate siliti k pitju ali hranjenju (še toliko manj, če tudi bruha), temveč, da je potreben obisk veterinarja, ki bo predpisal ustrezno terapijo. Pogosti vzroki so infekcijski (npr. ECE, prazitarna obolenja, …), lahko so tudi znak zaužitega tujka, zastrupitve ali pojav pri kroničnih obolenjih prebavil.
  • POŠKODBA OČI: Vsaka poškodba oči – udarec v oko, praska, ali celo izpad očesnega zrkla, zahtevajo takojšno veterinarsko obravnavo. Če je potrebno, poškodovano oko prekrijte s sterilno gazo, ki ste jo navlažili s sterilno fiziološko tekočino.
  • Poškodba penisa pri samcih vedno zahteva takojšnjo veterinarsko obravnavo

    NEZMOŽNOST URINIRANJA ali DEFEKACIJE: Če se dihur pri uriniranju ali defekaciji napenja, cvili, stoka, oz kljub napenjanju ne izloči ničesar, je potrebno obiskati veterinarja.
    Vzrokov za otežkočeno uriniranje je lahko več – od kamnov v urinarnem traktu, hudega vnetja mehurja, povečane prostate, poškodbe penisa pri samcih. Vse to zelo boli. Poleg tega se z urinom iz telesa izločajo odpadne snovi, zastajajoč urin pa lahko povzroči poškodbo ledvic ali hude metabolne motnje zaradi spremembo sestave krvi (odpadnih snovi, ki bi se sicer izločile z urinom zastajajo v krvi), zato je nujna veterinarska pomoč.
    Tudi možnih vzrokov za oteženo/onemogočeno izločanje blata je več. Od tujkov v prebavilih, ki jih dihur sam ne more izločiti, vnetih paranalnih žlez, nekaterih tummorjev, … Tudi v primeru, koso iztrebki majhni ali jih kljub večjim količinam zaužite “malt paste” oz. vazelina ni dlje kot en dan, je obvezna veterinarska oskrba.

Maja Čonč
Maja Čonč
Maja Čonč ima dolgoletne izkušnje z dihurji, v njeno življenje so prišli pred več kot dvajsetimi leti. Leta 2008 je ustanovila Društvo Zverinice, kateremu tudi predseduje. Zaključuje študij veterinarstva na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Redno se udeležuje strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodeluje kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev. Je mednarodno priznana sodnica za dihurje, vzrediteljica in članica mednarodnega združenja vzrediteljev dihurjev, Natural Ferret Breeders.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.