Za kateri spol dihurja se odločimo, je povsem stvar osebnih želja. Samičke so manjše, hitrejše, po večini bolj spretne in običajno živahnejše. Za tiste, ki jih ne nameravate imeti za razplod (kar močno odsvetujem, še posebno, če gre za živali neznanega izvora in če je to vaš prvi dihur), je kastracija iz zdravstvenih razlogov nujna. Dihurke imajo namreč nekoliko poseben gonitveni ciklus. Samice, ki se ne parijo ali niso kako drugače stimulirane k ovulaciji (npr. z zdravili), preidejo v trajno gonitev, ki lahko traja tudi več mesecev. V tem obdobju je telo samice izpostavljeno visoki količini estrogenih hormonov. Večina jih v tem obdobju razvije simptome povezane s toksičnim delovanjem omenjenih hormonov na kostni mozeg in če pravočasno ne ukrepamo, lahko samička zaradi posledic gonitve tudi pogine. Zaradi delovanja estrogena, lahko pri nekastriranih samicah pride do motenj pri tvorbi kostnega mozga, ki se odrazi kot anemija, motnje v strjevanju krvi in/ali kot oslabelost imunskega sistema.
Samci so praviloma večji od samic. Za večino lahko rečemo, da so vsaj malo mirnejši – moški flegmatiki pač.
Kastracija samcev iz zdravstvenih razlogov ni potrebna. Se jo pa priporoča, saj v obdobju gonitve – še enkrat ponavljamo, da to obdobje traja več kot pol leta, vsako leto − začnejo z urinom označevati svoj teritorij, lahko postanejo tudi precej agresivni do drugih živali, pa tudi do ljudi. S kastracijo se močno ublaži vonj, ki ga žival oddaja. Ta je pri gonečih samcih izredno močan – celo tako zelo, da se ga navzame celo stanovanje, prostori, kjer žival spi in celo naše obleke.
Preberite še:
