Samec ali samica?

Odrasli samci običajno tehtajo med 1000 in 2000 g, samice pa med 600 in 1200 g. Seveda pa najdemo tudi manjše in večje predstavnike obeh spolov.

Za kateri spol dihurja se odločimo, je povsem stvar osebnih želja. Samičke so manjše, hitrejše, po večini bolj spretne in običajno živahnejše. Za tiste, ki jih ne nameravate imeti za razplod (kar močno odsvetujem, še posebno, če gre za živali neznanega izvora in če je to vaš prvi dihur), je kastracija iz zdravstvenih razlogov nujna. Dihurke imajo namreč nekoliko poseben gonitveni ciklus. Samice, ki se ne parijo ali niso kako drugače stimulirane k ovulaciji (npr. z zdravili), preidejo v trajno gonitev, ki lahko traja tudi več mesecev. V tem obdobju je telo samice izpostavljeno visoki količini estrogenih hormonov. Večina jih v tem obdobju razvije simptome povezane s toksičnim delovanjem omenjenih hormonov na kostni mozeg in če pravočasno ne ukrepamo, lahko samička zaradi posledic gonitve tudi pogine. Zaradi delovanja estrogena, lahko pri nekastriranih samicah pride do motenj pri tvorbi kostnega mozga, ki se odrazi kot anemija, motnje v strjevanju krvi in/ali kot oslabelost imunskega sistema.

Samci so praviloma večji od samic. Za večino lahko rečemo, da so vsaj malo mirnejši – moški flegmatiki pač.
Kastracija samcev iz zdravstvenih razlogov ni potrebna. Se jo pa priporoča, saj v obdobju gonitve – še enkrat ponavljamo, da to obdobje traja več kot pol leta, vsako leto − začnejo z urinom označevati svoj teritorij, lahko postanejo tudi precej agresivni do drugih živali, pa tudi do ljudi. S kastracijo se močno ublaži vonj, ki ga žival oddaja. Ta je pri gonečih samcih izredno močan – celo tako zelo, da se ga navzame celo stanovanje, prostori, kjer žival spi in celo naše obleke.

Preberite še:

Maja Čonč
Maja Čonč
Maja Čonč ima dolgoletne izkušnje z dihurji, v njeno življenje so prišli pred več kot dvajsetimi leti. Leta 2008 je ustanovila Društvo Zverinice, kateremu tudi predseduje. Zaključuje študij veterinarstva na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Redno se udeležuje strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodeluje kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev. Je mednarodno priznana sodnica za dihurje, vzrediteljica in članica mednarodnega združenja vzrediteljev dihurjev, Natural Ferret Breeders.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.