Primer tedenskega “frankenprey” jedilnika

Jedilnik je sestavljen za odrasle, zdrave dihurje, ki pojedo dva o broka dnevno. Mladiči, breje, doječe samice, dihurji z inzulinomom potrebujejo naj-manj štiri obroke dnevno (vsak obrok iz zgornjega jedilnika enostavno podvojite), lahko pa imajo hrano na voljo tudi ves čas.

POVZETO PO HOLISTIC FERRET FORUM
spletna stran: http://holisticferretforum.com
FB skupina: https://www.facebook.com/groups/hfffbspletni forum: http://holisticferret60.proboards.com

* Ta dva obroka sta lahko eno ali drugo, ravnajte se po konsistenci iztrebka. Če je iztrebek zelo trd, svetel in »kredast«, naj bo ta obrok mesni.
Za mlade dihurje, do osem mesecev in breje ter doječe samice, mora biti ta obrok obvezno »meso s kostmi«, saj so njihove potrebe po kalciju bistveno večje.

Zgornji jedilnik je zgolj primer, vrstni red obrokov lahko menjate. Svetujem pa, da obroku z organi ali srcem sledi obrok mesa s kostmi.

Količina hrane se prilagaja primerno letnemu času, aktivnosti, starosti in individualnim potrebam vsakega dihurja.
Osnovno vodilo za odrasle dihurje je, da dnevno pojedo približno 10 % skupne telesne mase. Če hrana ostaja, količino nekoliko zmanjšajte, če dihur poje vse, količino lahko nekoliko povečate.
Mladiči pojedo bistveno več kot odrasli dihurji. Hranimo jih kolikor pojedo. Začetna količina pa naj bo med 15 % telesne mase za mlade dihurje starejše od tri mesece in 20 % za mlajše.
Breje in doječe samice naj imajo hrano na voljo ves čas.

V TEDENSKEM JEDILNIKU MORAJO BITI ZASTOPANE NAJMANJ TRI RAZLIČNE VRSTE MESA!
Vsaj ena vrsta mesa mora biti rdeče meso.

Dihurji lahko jedo skoraj vse vrste mesa ali celega plena – piščanca, kuro, purana, prepelice, race, gosi, kunca, govedino, konja, divjačino*, svinjino*, ribe*, miši, podga-ne, hrčke, deguje, …

* Vse vrste divjačine in rib morajo biti pred hranjenjem vsaj tri tedne zamrznjene. 

Mesa divjih prašičev in me-sojedih/vsejedih divjih živali NE uporabljajte za prehrano domačih živali.

Kaj je meso s kostmi? (7-9 obrokov / teden)

To so kosti, ki so pokrite z mesom.

Primeri: piščančji hrbet, vrat (piščanec, puran, raca, gos), piščančja krilca, bedra, … Katere kosti lahko jedo? Piščanec – vse, prepelica – vse, kunec – vse (stegnenica in lobanja sta precej trdi, zato ju je dobro streti, oziroma glavo presekati na polovico), puran – vrat, rebra, končni delu peruti, raca – vrat, rebra, končni del peruti, jagnje – mehkejši deli reber, žabe – vse
Večje kosti lahko razsekate s kuhinjsko sekirico (eden ali dva udarca – toliko, da kost poči, bosta dovolj).
Na levi sliki so na tak način razpolovljene piščančje peruti, ki so bile namenjene za obrok šest tednov starih mladičev.
Za dihurje, ki se grizenju kosti šele privajajo, pa lahko le-te s kuhinjsko sekirico nekoliko bolj »obdelate«, da dobite skorajda mletemu mesu podobno kosnsistenco. To kar prikazuje desna slika je pred obdelavo bilo celo piščančje bedro.

V fazi, ko se dihur šele navaja na grizenje večjih kosov mesa, lahko namesto mesa s kostmi ponudite meso po katerem se posuje za noževo konico posušenih in zmletih jajčnih lupin ali kostna moka (količina je napisana na embalaži). Vendar je ta rešitev je zgolj začasna! Kosti namreč vsebujejo veliko več koristnih hranil (vitamne, beljakovine, maščobe, …) kot kostna moka, ki vsebuje le minerale ali jajčne lupine, ki vsebujejo zgolj kalcij.

Divjačinsko meso

Kaj je mišičnina? (2-4 obrokov / teden)

Vse vrste mesa brez kosti – to kar v prehrani ljudi pojmujemo pod “meso”.

Naj vsebuje tudi kožo (perutnina) in maščobo – ničesar se ne odstranjuje. Vsekakor to ne smejo biti samo lepi kosi mesa kot npr. fileji, pa tudi sam loj ne. Med mišičnino uvrščamo tudi perutninske mlinčke (želodčke) in pljuča.

Kaj je srce? (vsaj 1,5 obrokov / teden)

Srce je v resnici mišičnina, ki pa ima zelo visoko vsebnost aminokisline tavrin, ki je nujno potrebna v prehrani dihurjev (in mačk). V tedenskem meniju mora biti najmanj en obrok in pol, ki vsebuje srce – lahko pa namesto mesnega obroka dobi srce.

Srce lahko nadomestite tudi z govejim ali jagnječjim jezikom.

Kaj so organi? (vsaj 1,5 obrokov / teden – od tega polovica jeter, polovica drugih organov)

Razvrstitev, ki jo uporabljamo v surovi prehrani ne ustreza anatomski razvrstitvi notranjih organov. Kar nekaj delov, ki jih s stališča anatomije uvrščamo med notranje organe, namreč sodi med mišičnino.
Kaj sodi med »organe«? Jetra, ledvica, priželjc, možgani, testisi, vranica, trebušna slinavka
Kaj NE sodi med »organe«? Srce, mlinčki (perutninski želodčki), pljuča, sapnik, jezik, vime, želodec
Maja Čonč
Maja Čonč
Maja Čonč ima dolgoletne izkušnje z dihurji, v njeno življenje so prišli pred več kot dvajsetimi leti. Leta 2008 je ustanovila Društvo Zverinice, kateremu tudi predseduje. Zaključuje študij veterinarstva na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Redno se udeležuje strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodeluje kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev. Je mednarodno priznana sodnica za dihurje, vzrediteljica in članica mednarodnega združenja vzrediteljev dihurjev, Natural Ferret Breeders.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.