Kaj lahko dihurju ponudite kot posladek?

Priboljški, prigrizki, posladki, … kakorkoli jim že rečete, so običajno namenjeni nagrajevanju želenega vedenja, oziroma jih uporabljamo kot nagrado ob/po neprijetnih dogodkih kot je obisk vetetrinarja, krajšanje krempljev, dajanje zdravil, … Njihova skupna dnevna količina naj ne bi presegala 10 % skupne zaužite enrgijske vrednosti, če jih žival dobi več kot to količino, namreč že vplivajo na njeno celotno prehrano.
In kaj torej lahko svojemu dihurju ponudite kot priboljšek?

V trgovinah za živali lahko kupite veliko vrst priboljškov narejenih iz čistega mesa ali organov, ki so sušeni z zamrzovanjem. Dva druga izraza za ta postopek, ki ju lahko zasledite sta angleški freeze-drying in liofilizacija.
Doma pripravljen priboljšek – sušena račka. Meso naj bo zares dobro posušeno, ptiboljške pa shranite v posodici, ki dobro tesni, da ne sbodo splesneli. Foto: Tjaša Žižek

Najboljši in najbolj zdrav posladek je košček mesa. Tega lahko dihurju ponudite kadarkoli in kolikor želite. In prav neverjetno je, kako je lahko košček mesa nekaj »povsem drugega«, če ga dihur dobi serviranega kot del dnevnega obroka, ali če ta isti kos ponudite iz roke.
V trgovinah za male živali lahko kupite tudi že pripravljene sušene priboljške na osnovi mesa, lahko pa jih pripravite tudi sami. Meso narežete na koščke in posušite v dehidratorju ali na najnižji temperaturi v kuhinjski pečici.

 

Meso narežemo na koščke ali trakove poljubne velikosti in jih posušimo v pečici (sušimo pri temperaturi 50 C, vsaj dve uri) ali dehidratorju.

Prepeličja jajca so izvrsten priboljšek. Vsebujejo veliko koristnih snovi. Od kokošjih so manjša, zato jih lažje doziramo. Eno kokošje jajce je po velikosti primerljivo s petimi do šestimi prepeličjimi, kar pomeni, da dihur lahko prepeličje jajce dobi skoraj vsak dan v tednu.
Nasvet #1: jajca lahko zžvrkljate in jih ponudite iz brizge (brez igle, seveda) kot na fotografiji levo.
Nasvet #2: jajca lahko tudi zamrznete – modelčki za led so za to idealni – in jih v vročih dneh, ali pa zgolj za popestritev, ponudite kot jajčni »sladoled«.

Dihurju lahko enkrat tedensko, v času menjave dlake tudi dvakrat tedensko, ponudite celo surovo jajce. Jajce lahko servirate celo – z lupino vred, lahko pa ga ubiete v nižjo skodelico in zžvrkljate.
Poleg kokošjih jajc lahko uporabite tudi jajca druge vrste perutnine – prepeličja, račja, gosja, … le količino prilagodite.

Odličen in koristen priboljšek sta tudi sardinino in lososovo olje, ki sta bogati z omega-3 maščobnimi kislinami, ki imajo ogromno pozitivnih učinkov na telo.
Kljub temu, da ima to olje veliko koristnih lastnosti, pa z njim ne pretiravajte. Priporočena količina je ena jedilna žlica za dihurja tedensko.
Pri izbiri lososovega olja pazite le, da je pridobljeno iz divjih, ne gojenih, lososov, da vsebuje le naravne konzervanse in da je pri izdelavi uporabljena cela riba, ne le jetra.

Kot priboljšek lahko uporabite tudi sardinino, olje iz divjega lososa, ali krilovo olje. Vse te vrste olj so bogati z omega-3 maščobnimi kislinami.
Paste niso idealen priboljšek, a so zelo priročne.
Priporočam, da izberete tako na osnovi sestavin živalskega izvora kot je lososova pasta, pasta iz jeter ali perutnine.

Vitaminske in malt paste so zaradi visoke vsebnosti sladkorjev manj primerne. Raje kot te izberite lososove ali jetrne paste, pri katerih je osnova ribje olje in živalski stranski proizvodi. Nekatere celo ne vsebujejo sestavin rastlinskega izvora. Kljub temu, da paste niso idealen priboljšek, so v določenih primerih – obisk pri veterinarju, socializacija dihurja, neokusna zdravila ipd. – vseeno priročne. Vsekakor pa bodite z njimi varčni in nikar ne upoštevajte navodil za doziranje.

MLEKO IN MLEČNI IZDELKI

Mleko in mlečni izdelki za dihurje niso primerni. Vse odrasle živali namreč takoj, ko nehajo sesati, izgubijo encim za razgradnjo mlečnega sladkorja, zato pitje mleka ali hranjenje z mlečnimi izdelki lahko povzroči drisko in prebavne težave.

Maja Čonč
Maja Čonč
Maja Čonč ima dolgoletne izkušnje z dihurji, v njeno življenje so prišli pred več kot dvajsetimi leti. Leta 2008 je ustanovila Društvo Zverinice, kateremu tudi predseduje. Zaključuje študij veterinarstva na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Redno se udeležuje strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodeluje kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev. Je mednarodno priznana sodnica za dihurje, vzrediteljica in članica mednarodnega združenja vzrediteljev dihurjev, Natural Ferret Breeders.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.