Strah ima velike zobe – dihur grize

Večina, predvsem mladih dihurjev, grize in ščipa. Komunikacija in igra med vrstniki je lahko zelo groba in če dihurčka ne naučimo, da mi nismo njegov vrstnik, bo tako komuniciral tudi z nami.

Dihurje vzgajamo in učimo le s pozitivno motivacijo

Vzgoja dihurja ni dosti drugačna od vzgoje mačjega ali pasjega mladiča. Pomembno je, da v začetku določimo pravila in se jih striktno držimo. Dihurjev nikoli ne tepemo, ne grizemo ali kakorkoli drugače fizično kaznujemo, saj jih zaradi majhnosti lahko poškodujemo. Pa tudi procesu navezovanja na lastnika bo tak pristop veliko bolj škodil kot koristil. Raje uporabimo pristop pozitivne motivacije in z nagrajevanjem potrjujemo želeno vedenje. Dihurji so dovzetni za priboljške in »podkupovanje« in na tak način jih bomo najlaže naučili, kaj lahko in česa jim ne dovolimo. Čeprav se včasih zdi, da namenoma počno točno tisto, česar jim ne dovolimo, in se z nami igrajo igrico kdo ima boljše živce.

Dihurjev nikoli ne tepemo, ne grizemo ali kakorkoli drugače fizično kaznujemo, saj jih zaradi majhnosti lahko poškodujemo. Pa tudi procesu navezovanja na lastnika bo tak pristop veliko bolj škodil kot koristil.

Pomebna je vzgoja in socializacija že od malega

Pri nakupu in izbiri dihurja je izredno pomembno od kod dihur prihaja, kakšne so njegove predhodne izkušnje z ljudmi in na kakšen način (če sploh) so se rejci ukvarjali s samico in mladiči v leglu. Dober vzreditelj bo z mladiči rokoval že v zgodnji starosti, tako da bodo vajeni človeškega dotika in bodo vedeli, kje je meja, do katere lahko gredo z ugrizi. Jasno jim bo, da človek ni drug dihur in da se morajo z njim igrati drugače.

Z mladiči je potrebno rokovati od zgodnje starosti in jih naučiti nadzorovanja moči ugriza. Foto: Sandra Jančar

Seveda pa je lahko izkušnja z dihurjem tudi čisto drugačna, boleča in nič kaj romantična, še posebej če gre za zanemarjenega ali celo trpinčenega dihurja. Naj povemo, da je tudi takšnega, običajno hudo grizočega dihurja, mogoče prevzgojiti, a to neizkušenim lastnikom odsvetujemo.

Ugrizi dihurjev so lahko zelo resni in včasih je potrebna obravava pri zdravniku.

Dihurjev kot ljubljenčkov ne priporočamo družinam z majhnimi otroki. Igra med dihurji je precej groba – z veliko grizenja – vendar po zaslugi trše kože ne pušča posledic. Tovrstna igra z majhnim otrokom pa je lahko za slednjega neprijetna, boleča in celo nevarna!

Maja Čonč
Maja Čonč
Maja Čonč ima dolgoletne izkušnje z dihurji, v njeno življenje so prišli pred več kot dvajsetimi leti. Leta 2008 je ustanovila Društvo Zverinice, kateremu tudi predseduje. Zaključuje študij veterinarstva na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Redno se udeležuje strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodeluje kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev. Je mednarodno priznana sodnica za dihurje, vzrediteljica in članica mednarodnega združenja vzrediteljev dihurjev, Natural Ferret Breeders.

Popular

spot_img

Več prispevkov tega avtorja

Zverinski koledar za 2023 – samo po prednaročilu!

Predstavljamo Zverinski koledar za 2023! Na fotografijah nastopajo slovenski in nekaj tujih dihurski modelov - skupaj preko 50 različnih dihurjev. Format koledarja je pokončen A3 (29,7...

Bolha – v trajni oskrbi

Bolha (Buha, Bubi) je v našo oskrbo prišla pri starosti dobrih štirih let. V Slovenijo je bila posvojena prek kolegov iz hrvaškega društva Tvorum. Po...

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše,...

Potovanje z malimi živalmi

Za prehod meje znotraj EU - če s strani države članice (Velika Britanija, Irska, Malta, Švedska) ni določeno drugače - mora dihur imeti: - evropski potni list za hišne živali (modra knjižica) - veljavno cepljenje proti steklini (od dneva cepljenja ne sme miniti manj kot 21 dni in ne več kot leto dni) - žival mora biti označena z mikročipom.